Čeprav se marsikomu še vedno dozdeva, da so profesionalne rešitve za urejanje in oblikovanje videa finančno nedosegljive, Blackmagic Design tako mišljenje postavlja povsem na glavo. Njihov Da Vinci Resolve je namreč že kar nekaj časa na voljo brezplačno, z različico 12 pa postaja tudi resen urejevalnik.
O pomenu varnostnih kopij skoraj ni vredno izgubljati besed. Človeške napake, okvare diskov ali diskovnih polj, napake v datotečnih sistemih ali kar sesutja strežnikov so prava mora za vsakogar, ki je imel kdaj opraviti s pomembnimi podatki.
Ker je Linux pogosto v rabi kot operacijski sistem, ki poganja strežnike in druge sistemsko občutljive računalnike v omrežjih, bi pričakovali, da tudi na področju varnostnih kopij ponuja dobre rešitve. In res, seznam programske opreme je v tem segmentu rabe obsežen in zanimiv, veliko teh orodij pa je na voljo tako v različici za Linux kot tudi za Windows in OSX.
Odprtokodni operacijski sistem je zelo glasbeno navdihnjen, pa naj gre za predvajanje ali produkcijo. V razvoju zvočnih standardov se je v letih resda nekoliko zapletlo, navadnega uporabnika še najbolj zmedejo različni standardi predvajanja zvoka (OSS, ALSA, JACK), a to velja le za zahtevnejše pristope pri nadzoru samega potovanja zvoka od programa do zvočnikov.
Odprtokodna skupnost zmore razviti domala vsako vrsto programov, pri videu pa ni prav posebej uspešna, vsaj če govorimo o resnih rešitvah za nelinearno montažo videa. V preteklosti je bilo nekaj obetavnih pobud, denimo Cinerella ali Lumiera, a je vse ostalo pri obetih, izvedba za resno rabo pa je ostala dokaj omejena.
Če začnemo pri programih za delo z bitnimi slikami, torej tudi s fotografijami, je na prvem mestu tako po prepoznavnosti kot po zmogljivosti nedvomno GIMP (GNU Image Manipulation Program). V bistvu je mogoče reči, da je GIMP povsem primerljiv z veliko dražjimi komercialnimi izdelki za druge platforme.
Ker je Linux pogosto v računalnikih za brskanje po spletu in pisarniško rabo, je pomembno, da ponuja dovolj dobre rešitve tudi za to. Ker je za razvoj tega zaslužna predvsem odprtokodna skupnost, ni presenečenje, da je prvo ime v tej kategoriji Libre Office, znani naslednik Open in Star Officea. Na voljo je tudi za druge operacijske sisteme, a je prav v svetu Linuxa prva izbira. To je namreč najpopolnejši paket, saj ga sestavlja sedem modulov za razna pisarniška in podobna opravila.
Video je eden od segmentov, kjer se Linux dolgo ni mogel kosati z drugimi operacijskimi sistemi, vsaj ne v smislu uporabnih rešitev za montažo. V zadnjem času pa se je vendarle nekaj premaknilo in tudi v Linuxu so se začeli pojavljati programi, ki so uporabni za to opravilo.
To, da so si medijske vsebine in računalniki tako rekoče usojeni, je jasno že dolgo. A za pravo ustvarjanje tako imenovanih HTPCjev (Home Theater PC) je treba imeti ustrezne programske rešitve, ki skušajo ustvariti red iz nereda in znajo poenostaviti rabo računalnikov v zabavne namene, da je po preprostosti bolj podobna upravljanju televizorja ali, denimo, igralne konzole. Že dolgo na tem področju kraljujeta XBMC in Plex.
Linux v primerjavi s korporativnimi rešitvami nikoli ni bil omejen zgolj na eno grafično okolje namizja, temveč so različne skupnosti razvijale rešitve, prilagojene različnim vrstam rabe in tudi različno zmogljivim računalnikom. A v demokratičnosti ponudbe se lahko uporabnik hitro izgubi, zato je dobro vedeti, kakšna je razlika med najpogostejšimi grafičnimi namizji tega operacijskega sistema.
