Proizvajalci pametnih telefonov, prenosnikov in drugih igračk informacijske družbe nas vsako leto nagovarjajo k zamenjavi naprave, ki jo trenutno uporabljamo. V ta namen pa poleg tržnih nagovorov, podkupljenih recenzentov in neprestanega izdajanja novih izdelkov uporabljajo tudi bolj problematične prijeme, kot je načrtovano zastaranje (planned obsolescence, op. p.).
Ryan Kaji ima danes 11 let. Ko je bil star pet, je ob pomoči svojih staršev objavil prvi video na družabnem omrežju Youtube, v katerem se igra z Lego vlakcem in se uči šteti. Video ima danes skoraj 54 milijonov ogledov, Ryan pa je ena največjih zvezd otroških vplivnežev, ki je leta 2021 s svojimi video posnetki in sponzoriranimi objavami zaslužil dobrih 25 milijonov evrov.
»Pozabljivost svetovnega spleta je izredno velika«
Pandemija koronavirusa je tudi na področju komunikacije med zdravniki in pacienti ustvarila kar nekaj podatkovnih izzivov na področju podatkovne ekonomije, komunikacije in vodenja evidenc, vzpostavljanja cepilnih registrov ter drugih podatkovnih zbirk, ob tem pa tudi komunikacijskih izzivov na področju laži o cepivih.
Čeprav v informacijski družbi velikokrat omenjamo prosti pretok informacij in podatkov, se je treba zavedati, da morajo države, vključene v podatkovno ekonomijo, poskrbeti za pravnoformalno podlago, s katero zaščitijo uporabniške podatke. Največ črnila na tem področju se je v zadnjih desetletjih prelilo o odnosih med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo. Na področju varovalk podatkovne ekonomije gre namreč za zelo različna pristopa.
Projekt digitalnega bona za starejše, ki ga je aktualna vlada podedovala od svoje predhodnice, je znova odprl vprašanje splošne družbene digitalizacije in izzivov približevanja informacijske družbe starejšim občankam ter občanom.
Če ste med starejšimi uporabniki družabnih omrežij, se zagotovo spomnite prvih velikanov, ki danes že kar nekaj časa ležijo na digitalnem pokopališču inovacij. Od ameriškega Myspacea, brazilskega Beba in ostalih digitalnih prostorov za povezovanje ter sklepanje novih stikov je danes ostal samo še spomin, saj so jih povozili velikani današnje digitalne dobe - Facebook, Youtube, Instagram ...
Večina uporabnikov tehnologij in storitev informacijske družbe se po njih premika prek uporabniških vmesnikov. Gumbi, ikone, miškini kazalci, mesto za dotik s prstom – vmesniki na različne načine predvidevajo naše spletno obnašanje, oblikovalci pa nam poskušajo omogočiti čim prijetnejšo uporabniško izkušnjo.
S hojo po peščeni plaži ponavadi puščamo svoje odtise v pesku, ki nekaj povedo o nas. Kakšno obutev imamo, kako dobro se je obnesla dieta pred poletno sezono in kam smo namenjeni. Na podoben način z uporabo spletnih tehnologij in storitev puščamo podatkovno sled v digitalnem pesku, ki poleg naše teže in tipa obutve tretjim osebam o nas sporoča še veliko več.
Razvoj področja e-športov, kjer spletni uporabniki po vsem svetu profesionalno igrajo računalniške igre, sodelujejo na turnirjih in se brusijo v posameznih igrah zato, da bi lahko dosegli čim boljši rezultat proti človeškim tekmecev, dobiva vedno večje pospeške.
