Ob splavitvi prvotnega iPada so v Applu vehementno vztrajali pri tem, da gre za idealno velikost zaslona in da so manjše tablice premajhne. A konkurenca je v teh letih začela vse resneje pritiskati na Apple in odločil se je, da manjše ni nujno tudi slabše.
Panasonic je na področju brezzrcalnih digitalnih aparatov z izmenljivimi objektivi zelo uspešen. Na splošno ponuja tri serije. Osnovna je serija G, kjer se je z modelom G1 pravzaprav vse skupaj začelo, tu je zadnji aparat model G3 izpred leta in pol. Aparati iz te serije pa niti niso našli veliko navdušencev, saj so po eni strani manj zmogljivi od sorodnih modelov GH, obenem pa tudi nekoliko večji in dražji od manjših modelov GF. Po besedah Panasonica pa G5 ni neposredna zamenjava za G3, ki zaenkrat ostaja v prodaji.
Epsonov WorkForce Pro WP-4545 DTWF predstavlja vrh ponudbe poslovnih brizgalnih večopravilnih tiskalnikov te znamke. Gre za razmeroma veliki in težak tiskalnik, ki bolj spominja na laserske modele kot na brizgalne. To še dodatno okrepi razmeroma velik predal, v katerega postavimo tiskalnik - tako ima dva predala, ki skupaj držita do 500 listov papirja (zadaj je še dodaten pladenj, namenjen posebnemu papirju, na katerega lahko odložimo še 80 listov). Tudi zaradi tega je tiskalnik sorazmerno visok, na zgornji strani pa ima tudi samodejni podajalnik za optično branje, kopiranje in faksiranje, pohvalna je možnost optičnega branja na obeh straneh.
Epsonov B-310N je nekoliko nenavaden tiskalnik, saj gre za brizgalni model, namenjen pisarnam, ki pa nima večopravilnih funkcij. Brizgalni tiskalniki se namreč zadnjih nekaj let vedno bolj delijo na večopravilne naprave, namenjene večinoma domačim uporabnikom in manjšim pisarnam, ter na klasične tiskalnike, ki segajo po najvišji kakovosti izpisa in merijo na zahtevnejše uporabnike, kot so fotografi. Epson pa ima pri tem še linijo, ki po lastnostih konkurira laserskim modelom.
Čeprav za pisarniško delo bolj priporočajo laserske tiskalnike, imajo tudi brizgalni modeli svoje prednosti. Največja je seveda cena naprave, saj so brizgalni modeli v primerjavi z laserji bistveno cenejši, obenem pa bolje opremljeni. Dober zgled je Epsonov model WF-7525, ki smo ga preizkusili tokrat.
Danes je vse več zanimanja za lahke, tanke, čim bolj prenosljive prenosnike. Ostajajo pa tudi taki, ki potrebujejo mobilno delovno postajo - najzahtevnejšim je namenjena Hpjeva serija EliteBook, med najzmogljivejšimi pa je tokrat preizkušeni model 8770W. Gre za naravnost gromozanski prenosnik, ki v debelem in težkem, a hkrati zelo kakovostnem ohišju skriva nadvse zmogljivo strojno opremo.
Razvoj je pri digitalnih fotoaparatih zadnjih nekaj let dokaj stalen, brez večjih pretresov. Posamezne lastnosti se počasi izboljšujejo, obenem pa te naprave polzijo vedno niže po cenovnih rangih. Boj megapikslov se je praktično končal, to je pohvalno, največji premiki so pri objektivih. Ti postajajo vedno bolj fleksibilni, saj ponujajo hkrati krajše in daljše goriščnice (torej obenem možnost zajema širšega kota in bolj oddaljenih predmetov).
Ključki USB so nekako de facto standard za fizični prenos datotek. Te postajajo vedno večje, tipični ključki USB pa se spoznajo le na razmeroma počasen standard prenosa USB 2.0. Bo novi USB 3.0 prinesel želene dvige hitrosti?
Brezžični usmerjevalniki so razmeroma pogosta tema naše revije, saj se kljub uveljavljenosti še vedno razvijajo. Novi standard N se je že zakoreninil, modeli pa postajajo vsaj funkcijsko vedno zmogljivejši. Preizkušeni Mikrotik RB/751G-2HND pa je nekaj res posebnega - usmerjevalnik za največje navdušence.
Applov telefon je, tako kot pred njim predvajalnik iPod, že postal lastna znamka. Formula je ostala kar dolgo časa nedotaknjena, a konkurenca je tudi jabolčnike prisilila v spremembe, le da te niso preveč drastične.
