Ni dolgo trajalo, da so velikani začeli odgovarjati na jezikovni model OpenAI. Microsoftov novi Chat Bing nudi vse prednosti ChatGPT in zaradi povezave z internetom odpravlja zamrznjenost v času, ki je njegova največja pomanjkljivost. Po dolgih letih je Bingu uspelo splezati iz brezna obskurnosti.
V Evropi smo navajeni, da nas zvonjenje telefonov ne stane nič. Desetletja smo učili, da dokler se ne oglasimo, ne stane nič. Prav tako nas ne more presenetiti noben strošek, dokler smo v domačem omrežju, pa če nas kličejo še s tako eksotične številke. V Severni Ameriki pa so pravila drugačna, kar lahko v denarnici občutimo med gostovanjem.
Čeprav potresov ne moremo napovedovati, mobilni telefoni sekunde pred uničujočim potresom v nekaterih državah zapiskajo. Za preprostim sporočilom, ki lahko reši življenje, pa stoji več milijonov dolarjev vreden sistem mreže opazovalnic. Podobne sisteme imajo v ZDA, na Japonskem, Kitajskem, v Mehiki in drugod. Evropa za zdaj še zaostaja.
Spet je minilo nekaj let, odkar smo nazadnje preverjali spletne prevajalnike. Čeprav so na prvi pogled ostali enaki, je pod pokrovom očitno veliko novega. Ko smo se pred sedmimi leti čudili napredku preteklega desetletja, smo si težko predstavljali, da bo ta ostal silovit. Strahovi so bili neutemeljeni, saj so današnja orodja še bistveno boljša. Babilonski stolp je končan.
Ne poznam institucije, ki bi imela bolj nonšalanten delovni čas od bank, približajo se jim le poštne poslovalnice. Od pol devetih do pol petih med delovniki pač v praksi pomeni, da je treba za vse obiske vzeti dopust ali vsaj ure odsotnosti z dela. Banke pač dobro vedo, da jih nujno potrebujemo.
Številni problemi se lahko prevedejo v generiranje slik in besedil, kar umetna in inteligenca z algoritmi difuzije že precej dobro zna. Podjetje OpenAI je zato nepresenetljivo predstavilo tudi model za ustvarjanje tridimenzionalnih točkovnih modelov. Obljubljajo veliko, rezultati pa vendarle zaostajajo za dosedanjimi dosežki podjetja.
Čeprav imamo ustrezna matematična orodja že vsaj dve stoletji, sta najprej razvoj računalniških kapacitet in kasneje še pametno utelešenje algoritma šele pred 25 leti bistveno znižala letvico za vstop med pevce. Od leta 1997 lahko sorazmerno enostavno popravimo vokale in tudi instrumente, ki pojejo ali igrajo mimo tonov. Tehnologija, ki so jo ob izidu skrivali, kasneje pa je burila duhove, je že zdavnaj postala nepogrešljiva sestavina glasbenega ustvarjanja.
Glasba nas dandanes spremlja na vsakem koraku, saj jo nosimo dobesedno v žepih na prenosnih elektronskih napravah. Drugačna pa ni le njena dostopnost, temveč tudi glasba sama. Kako poslušamo, kaj poslušamo in koliko poslušamo, je v veliki meri odvisno od modernih algoritmov, ki so najnovejši v vrsti vzrokov, zaradi katerih se glasba od samega nastanka spreminja. Pogledali bomo, kako se je spremenila zaradi novih algoritmov.
OpenAI že vrsto let nadgrajuje orodja za ustvarjanje besedil (GPT), katerih izdelki so osupljivi. ChatGPT je orodje, ki je zasenčilo vse pretekle poskuse, saj ustvarja besedila v različnih jezikih sveta, ki nas zlahka pretentajo, da jih je napisal človek. Odgovori, ki so milozvočni, koherentni in večidel pravilni, v resnici porajajo čedalje več – vprašanj.
Čedalje pogostejša prevara so klici s ponarejenih telefonskih številk. Čeprav se izpiše slovenska telefonska številka, je klicatelj nekje v tujini, pravi lastnik številke pa sploh ne ve, da jo uporablja še kdo drug. Prevare ne moremo preprečiti, lahko pa se obvarujemo pred škodo, ki bi lahko nastala ob naivnem razkrivanju osebnih podatkov.
