O glasbi v internetu sem na tej strani sicer že večkrat pisal, povod za tokratno razmišljanje pa je nedavna ukinitev oziroma onemogočen dostop do dveh zanimivih glasbenih storitev, od katerih je prvo žalostna usoda doletela zato, ker je imela premalo uporabnikov, druga pa jih je imela očitno celo preveč.
Da bi se med množico modelov, ki jih najdemo na policah trgovin, laže znašli, smo jih razdelili v nekaj skupin. Razdelili bi jih sicer lahko tudi glede na ceno, ločljivost tipala ali morda zmogljivost objektiva, a smo se odločili za delitev glede na vrsto uporabnikov, ker se nam zdi, da je takšna delitev najbolj smiselna.
Nakup novega fotoaparata je za marsikoga trd oreh. Ponudba v trgovinah je velikanska, razen največjih zagnancev in tistih, ki se s fotoaparati ukvarjajo poklicno, pa le redki uspejo slediti hitremu napredku digitalno-fotografske tehnike. In če imajo že poznavalci težave, kako naj se torej pravilno odloči ubogi začetnik?
Ste zadnje čase kaj hodili po trgovinah, v katerih prodajajo fotoaparate? Ali morda le brskali po kateri od spletnih fotografskih trgovin? Potem ste verjetno opazili, da je izbira tako velika, kakor ni bila še nikoli. Za povrhu so si mnogi fotoaparati po videzu in tehničnih značilnostih, podobni kot jajce jajcu, pa še njihove cene so velikokrat zelo podobne, če že ne kar enake. In kako naj se potem ubogi kupec v tej zmedi znajde, če se še poznavalci komaj?
Po Panasonicu AE1000, ki smo si ga ogledali prejšnji mesec, smo preizkusili še dva iz čedalje pestrejše ponudbe projektorjev, ki podpirajo visoko ločljivost 1920 x 1080 pik. Poglejmo torej, kako sta se v našem domačem kinu izkazala Epson EMP-TW1000 in Optoma ThemeScene HD81.
Zdi se, da v potrošniškem svetu elektronike vladajo le megapike, gigaherci in terabajti, kupci pa se pri nakupu odločajo na osnovi dolžine seznama zmožnosti, ki jih ponuja ta ali ona naprava. Zato je pravo olajšanje, ko se tu in tam izkaže, da je mogoče uspeti tudi drugače.
Odkar se ni treba truditi s samozaložništvom na papirju, temveč se moramo samo odločiti, na katerem brezplačnem bložnem strežniku bi hoteli objavljati, se marsikdo sprašuje, kako bi s pisanjem v spletu lahko tudi kaj zaslužil.
Programček, ki so ga v slovenski davčni upravi poimenovali Vida in s katerim poskušajo pomagati številnim davkoplačevalcem, ki se ne znajdejo v labirintih naše davčne zakonodaje, ne bi bil deležen moje pozornosti, ko ne bi izvedel, da so zanj plačali kar 650.000 evrov.
Skromnejšo brezžično optično miško, s katero bi morala biti zadovoljna večina uporabnikov računalnikov, si lahko omislimo za, recimo, 25 ali 30 evrov. Nas pa je tokrat zanimalo, kako se izkažejo najzmogljivejše, trikrat ali štirikrat dražje zverinice. So vredne svojega denarja?
Prejšnji mesec sem pisal o slovenski blogosferi, tokrat pa bom razmišljal o blogih na splošno oziroma o njihovi (bodoči) vlogi v našem vsakdanjem življenju. Nekateri namreč že vidijo, kako bodo na smetišče zgodovine pometli časopise in revije. Jih bodo res?
