Če ste ob naslovu morda pomislili, da smo dobili v roke katerega od prvih predvajalnikov HD-DVD ali blu-ray, vas moramo razočarati, kajti ti v naše kraje še niso zašli. A čeprav Kissov predvajalnik novega rodu laserskih plošč ne zna brati, ga s prihajajočimi napravami vendarle druži pomembna lastnost - visoka ločljivost namreč.
No, skoraj. Siol je namreč v času svetovnega nogometnega prvenstva razveselil številne ljubitelje žogobrca in tehničnega napredka ter paketu programov na Siol TV dodal prenose vseh tekem v visoki ločljivosti, a le poskusno in samo ponekod.
Med znanci veljam za nekakšnega guruja zabavne elektronike, zato me pogosto sprašujejo, ali se že splača kupiti to ali ono napravo, recimo televizor LCD ali digitalni videorekorder, ali pa je morda bolje še malo počakati, da bodo cene nižje in naprave boljše.
Računalniške naprave in tiste, ki jih navadno uvrščamo med zabavno elektroniko, se čedalje bolj prepletajo in ker v naši reviji pišemo o digitalnih fotoaparatih ali, recimo, predvajalnikih MP3, se spodobi, da si ogledamo tudi digitalne videorekorderje. Konec koncev je v vsakem vgrajen čisto navaden "računalniški" zapisovalnik DVD in disk.
Wikipedije bralcem Monitorja verjetno ni treba posebej predstavljati, a smo ji kljub temu namenili obsežen prispevek, v katerem boste izvedeli vse, kar morate vedeti o prosti spletni enciklopediji. In še nekaj malenkosti za povrh.
Pomlad je sezona za patentne tožbe. Podjetje Burst.com toži Apple, ker naj bi kršil njihove patente o digitalnem prenosu zvoka in slike. Apple naj bi kršil tudi Creativove patente o upravljanju žepnih predvajalnikov. Microsoft pa naj bi kršil Symantecove patente o shranjevanju podatkov. In to so samo zadnji in najodmevnejši primeri.
V Monitorju vsak mesec preizkusimo veliko najrazličnejših naprav, a najsi bodo ti preizkusi še tako natančni in temeljiti, večina ima tudi pomanjkljivost, ki se je seveda dobro zavedamo. Naprav namreč ne moremo izpostaviti vsem razmeram, v katerih bi se utegnile znajti v resničnem življenju, zlasti ne tistim ekstremnejšim. Žepnega računalnika ne moremo (oziroma ne smemo, ker bi verjetno kmalu nobenega več ne dobili na preizkus) vreči na tla ali fotoaparata postaviti na dež. Tu in tam pa se nam vendarle ponudi tudi takšna priložnost.
Ena od koristnih pridobitev združene Evrope so nedvomno poceni letalski prevozniki, ki so v zadnjih nekaj letih s cenami, ki so pogosto nižje od tistih za vlak, povzročili pravo malo potovalno revolucijo. Konec aprila je prvi izmed njih, EasyJet, prišel tudi k nam, v nadaljevanju pa si jih bomo, tudi zato, ker je splet pomemben sestavni del njihovega poslovanja, nekoliko podrobneje ogledali.
Spletni brskalniki so lep zgled bliskovitega razvoja računalništva. Dandanes si računalništva brez njih sploh ne moremo več predstavljati, za njimi je pestra in zanimiva zgodovina, pa vendarle je prvi nastal pred komaj petnajstimi leti.
Monitorji z zasloni LCD so že tako rekoč povsem izpodrinili klasične monitorje s katodno cevjo, podobno usodo pa pravkar doživljajo tudi klasični televizorji. Vendar LCD ni edina tehnologija, ki v monitorjih in televizorjih prodira v naše domove, zato bomo pokukali v ohišje sodobnega televizorja in si ogledali dve stari in tri prihajajoče tehnologije ploskih zaslonov.
