Uroš Mesojedec: Veter sprememb
Nove okoliščine in pridobljene izkušnje spreminjajo podobo računalništva, kot ga poznamo. Prava sprememba pa se lahko zgodi le prek zahtev uporabnikov.
-
Objavljeno: 31.10.2005 15:57 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Oktober 2005 -
Programerske novice: oktober 2005
Potreba po standardiziranem načinu prikaza vektorske grafike na spletnih straneh je iz dneva v dan večja, ustrezen standard, SVG (Scalable Vector Graphics), pa je bil pri organizaciji W3C potrjen že davnega januarja 2003. Ne le za grafikone in logotipe, vektorska grafika je ključna za upodobitev naprednejših uporabniških vmesnikov in prenos zahtevnejših namenskih programov v splet. Hkrati zaradi silno kompaktne oblike v zapisu XML (ki jo je mogoče tudi učinkovito in neopazno stisniti pred prenosom po omrežju) tudi varčuje z omrežnimi zmogljivostmi. Bitne slike so namreč silno potratne, hkrati pa ne omogočajo zveznega povečevanja (ali krčenja) ob ohranjanju kakovosti.
Objavljeno: 31.10.2005 15:52 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Oktober 2005 -
Programerske novice: marec 2004
V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). Očitno pa se Mozilla uveljavlja tudi kot podlaga za druge programe. Podjetje Lindows.com je z jezikom XUL zgradilo zmogljiv urejevalnik spletišč Nvu (nekakšna kratica za new view), ki je funkcionalno precej podoben Macromediinemu Dreamweaverju. Mimogrede, Lindows OS je izpeljanka Linuxa, navzven zelo podobnega Oknom, odtod tudi ime, zaradi katerega so v sodnem sporu z Microsoftom. Ker je podjetje usmerjeno k alternativnemu namizju, je ocenilo, da rast njegove priljubljenosti brez spodobnega urejevalnika spletnih strani ne bo mogoča. Za lažji začetek so se povezali s projektom Mozilla.org. V razvojno ekipo jim je uspelo pritegniti tudi Daniela Glazmana, ki je bi glavni programer izdelka Mozilla Composer, urejevalnika spletnih strani, ki je del skupka programov, znanega predvsem po brskalniku.
Objavljeno: 24.10.2005 19:48 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2004 -
Uroš Mesojedec: Zadnje opozorilo
Virusi, črvi in druga digitalna zalega imajo tudi koristno plat. So dobro opozorilo, kako zares nevarni so omreženi računalniki, če jih ne uporabljamo previdno. V časih pred internetom so bili virusi povsem drugače "vzgojeni". Njihovi avtorji so iskali zadoščenje predvsem v uničenju podatkov na disku. Pri nas je bil najbolj znan tak primer epidemija Michelangela. Po dveh uspešnih sezonah brisanja diskov so uporabniki počasi le doumeli, da velja preverjati vsebino disket, ki jih vtikamo v računalnik. Ali pa tudi ne. Prav enako verjetno je, da je smrt te nadlege povzročilo odmiranje uporabe disket in dokaj učinkovita protivirusna zaščita, ki so jo izdelovalci računalnikov vgradili v računalniško drobovje. Neomejeno pisanje po disku se je poslovilo, ko smo začeli uporabljati resnejše operacijske sisteme, ki tega početja preprosto ne dovolijo, s tem pa tudi učinkovito omejijo tako destruktivne programe.
Objavljeno: 22.10.2005 11:29 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Marec 2004 -
Programerske novice: januar 2004
Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.
Objavljeno: 15.10.2005 18:44 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004 -
Borlandov visoki C
Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.
Objavljeno: 15.10.2005 18:43 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004 -
Programerske novice: september 2005
Po letih obljub so razvijalci dočakali razkritje celotne izvirne kode Sunovega najpomembnejšega programskega izdelka, operacijskega sistema Solaris (OpenSolaris). Po tem, težavnem, a nadvse pomembnem koraku, pa se očitno obeta še več podobnih razkritij. Vodilni možje v Sun Microsystems so že večkrat napovedovali, da bodo razkrili kodo prav vseh svojih programskih izdelkov, saj so navsezadnje predvsem podjetje za izdelavo strojnih sistemov, odprta koda programske opreme, ki jih poganja, pa omogoča lažje vzdrževanje, v katerem lahko sodeluje vsa zainteresirana javnost.
Objavljeno: 30.9.2005 14:59 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor September 2005 -
Uroš Mesojedec: Zabava do skrbi
Kako te ob sistemu za domačo zabavo lahko zaskrbi za prihodnost programja, kot ga poznamo.
Objavljeno: 28.9.2005 12:34 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor September 2005 -
Uroš Mesojedec: Kdo mi brska po disku?
Celotni splet je mogoče s pomočjo Googla preiskati dva velikostna razreda hitreje, kot nam Okna po desetletju inovacij omogočajo na lastnem disku.
Objavljeno: 11.9.2005 14:33 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Januar 2004 -
Programerske novice: februar 2004
Sun, znan po neodvisni vmesni kodi (bytecode), ki omogoča izvajanje javanskih programov na najrazličnejših podlagah, je povabil svoja konkurenta, IBM in Cray, k razvoju novega rodu vmesne kode, neodvisne od strojne podlage, ki bo bistveno zmogljivejša od trenutne ponudbe. Neodvisna vmesna koda naj bi omogočila preprostejše programiranje najsodobnejših visoko zmogljivih računalnikov (High Productivity Computing Systems, presegli naj bi zmogljivost peta FLOPS, več kot 1015 operacij s plavajočo vejico na sekundo), katerih razvoj s posebnim programom vzpodbuja ameriška vlada, razvili pa naj bi jih do konca desetletja.
Objavljeno: 10.9.2005 20:58 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Februar 2004