Nedavno se je na spletnih straneh Suna znašla sveža preizkusna različica standardne jave 5 (JDK 1.5.0), tokrat označena kot kandidat za dokončno različico (release candidate). Hkrati so odgovorni možje v omenjenem podjetju označili 30. september za dan končnega izida sveže jave.
Programerjem v javi je od nedavna na voljo preprosta, a učinkovita rešitev za uporabo gruče podatkovnih strežnikov. Take gruče so še posebej primerne za spletne programe, ki so lahko zelo obremenjeni, od njih pa se pričakuje zanesljivo delovanje 24 ur na dan.
Razvoj spletnih programov zahteva korenito prenovo uporabniških vmesnikov za spletne obrazce. Microsoft je na tem področju najbolj agilen, saj je ponudil že kopico zmogljivih tehnologij, od DHTML do knjižnice Web.Forms, kot običajno pa naj bi se mu veliki met posrečil v tretje, s tehnologijo XAML, ki bo sestavni del prihajajočih Oken, ki nastajajo pod kodnim imenom Longhorn. Vendar pa je svet odjemalcev za splet precej bolj pisan in dva alternativna spletna brskalnika, Mozilla in Opera, si režeta vedno večji tržni delež. Ponudnika omenjenih brskalnikov sta se nedavno združila v lastni pobudi za izboljšavo spletnih obrazcev, ki sta jo ponudila v standardizacijo organizaciji W3C, ki skrbi za spletne standarde.
Bolj privlačne spletne strani lahko pripravimo tudi s pomočjo samih odjemalcev.
Podjetja s preživelimi poslovnimi modeli znova zlorabljajo izrojeno patentno zakonodajo za svoje preživetje. SCOju se je zdaj pridružil Kodak, nekoč eno vodilnih podjetij v fotografski industriji, ki je zamudilo vlak digitalizacije. Leta 1997 so od računalniškega podjetja Wang odkupili nekatere patente, na podlagi katerih so vložili tožbo proti podjetju Sun. Nedavno je sodišče v ameriški zvezni državi New York priznalo Kodaku zmago in Sunu naložilo plačilo več kot milijarde dolarjev zaradi kršitve treh patentov v javi.
Spletni brskalniki so eni najprilagodljivejših uporabniških programov. V njih lahko poganjamo že cel kup posebej prilagojenih aplikacij (web applications), z novimi tehnologijami, ki pogumno prodirajo v večino sodobnih brskalnikov, pa postajajo čedalje večja konkurenca tudi tipičnim namiznim programom, kot je npr. program za predstavitve.
Dnevi po težko pričakovani nadgradnji najbolj priljubljenega operacijskega sistema niso prinesli kakšne hude novosti. Nekaj programja je z namestitvijo XP SP2 prenehalo delovati, Okna so postala nekoliko bolj škripajoča, varnost pa se, vsaj sodeč po zadnjih odkritih ranljivostih, verjetno ni povečala dovolj, da bi bili uporabniki zadovoljni s ceno nezdružljivosti, ki so jo morali plačati. Ali pa jo bodo šele morali. Microsoft je namreč najavil, da bo nepokrpana Okna dopuščal le še nekaj mesecev, potem pa bodo vsi uporabniki Oken XP prisiljeni namestiti SP2 ali pa za zmeraj ostati brez popravkov.
Računalnike in njim podobne naprave danes uporabljamo že za vse mogoče in zdijo se celo čedalje preprostejši za uporabo, vendar smo pogosto žrtve začetnega navdušenja. Porajajo se celo pomisleki, da so računalniki za nekatera opravila preprosto neprimerni. Pred leti sem se pogovarjal z direktorjem večjega podjetja, ki je v širši družbi brez zadržkov preklinjal nad svojimi računovodkinjami, saj pri rabi pisarniške programske opreme preprosto ne preverjajo več izračunov. Računalnik se pač ne zmoti. Že res, če bi delo opravil v celoti sam in bi ga pri tem krmilil popoln program. Pri ročnem preračunavanju so uslužbenke vsako številko trikrat vtipkale in znova seštele, elektronska preglednica pa tako lepo prikazuje izračun in vse spremembe samodejno upošteva, da preprosto niso pomislile, da bi celoten izračun opravile še enkrat, morda na drugem listu preglednice.
Napihnjeni internetni balon je omogočil podjetjem, kot je bilo America Online (AOL), da so s kupčkanjem delnic ustvarjali internetne milijonarje. Novembra 1998 je AOL kupil Netscape za osupljivih 4,2 milijarde dolarjev. Šlo je seveda za izmenjavo delnic, a posel je bil še zmeraj veličasten. Naslednje leto so pri AOL kupili Nullsoft, drobno podjetje, znano po zelo razširjenem predvajalniku večpredstavnih datotek WinAmp. Njegov ustanovitelj, Justin Frankel, je čez noč postal bogatejši za skoraj 100 milijonov zelencev. V teh letih je AOL zmetal kupe denarja še za nekatera druga obetavna internetna podjetja, kot je bil npr. izraelski Mirabilis, avtor zelo priljubljenega programa za takojšnje sporočanje, ICQ. Zdelo se je, da ima AOL vizijo širitve storitev v internetu, s katero bi se otresel odvisnosti in počasi prehitel Microsoft, na čigar programju je temeljil AOLov CD-ROM, vstopnica v internet za stotine milijonov uporabnikov v ZDA in drugod po svetu. Sledil je posel, ki je zasenčil vse druge. Leta 2000 se je AOL, podjetje, ki je zraslo iz Atarijevih videoigric in modemskih stičišč, združilo z medijskim velikanom Time Warner. Vrednost delnic, ki sta jih podjetji vrgli na kup, je bila veličastnih 280 milijard dolarjev.
Digitalizacija je proces, ki se je globoko zajedel v številna področja človeške dejavnosti. Vsi poznamo uspeh osebnih računalnikov, namiznih tiskalnikov, digitalnih kamer in fotoaparatov, hišnih kinov, prenosnih telefonov... Ko naprave vse po vrsti postanejo digitalne, je, vsaj teoretično, njihovo medsebojno povezovanje trivialno preprosto. Veliko pa nas že pozna učinek Metcalfovega "zakona" ki pravi, da se uporabnost naprav povečuje s kvadratom med seboj povezanih uporabnikov. Žal je v resničnem svetu medsebojno povezovanje še vse prej kot preprosto. Dokler se izdelovalci naprav ne dogovorijo o skupnem standardu za povezovanje, je medsebojna povezljivost predvsem teorija. Na srečo pa se vse bolj uveljavlja dejanski standard povezljivosti, ki bo v prihodnosti najverjetneje spremenil vse. Brezžični internet je tak standard in končno je začel svoj pohod tudi v dnevno sobo, zadnje oporišče industrije zabavne elektronike pred nezaustavljivim pohodom programiranih naprav, ki jih danes še pooseblja osebni računalnik.
