Uroš Mesojedec: Iščoč svoje jabolko
Bo leto 2004 zares leto, ki bo spremenilo računalniška namizja?
Bo leto 2004 zares leto, ki bo spremenilo računalniška namizja?
Podjetja spoznavajo pomen spletne skupnosti, ki jim lahko pomaga pri razvoju programske opreme. Nekatera svoj uspeh med drugim dolgujejo tudi odprti kodi in vzpodbujajo njen nadaljnji razvoj. Eno takšnih je Google, ki je skozi zanimiv program "Poletje kode" omogočilo denarno vzpodbudo za vse študente, ki so se odločili čez poletje izpolniti katero od ponujenih nalog. Dokaj zajetna nagrada 4500 dolarjev je bila na voljo za najrazličnejše projekte, ki so jih ponudile številne mentorske orgranizacije, od Apache Software Foundation do XWiki in seveda samega Googla.
Najava Steva Jobsa o zamenjavi srca Applovih računalnikov je že zadosti stara, da je začetno osuplost zamenjala kopica ugibanj o resničnih vzrokih prekinitve navidez srečnega zakona Appla, Motorole in IBMa v svetu osebnih računalnikov.
Če nas zanima hitro sestavljanje testnih primerov, povezovanje različnih sistemov ali spletnih storitev, razvoj pomožnih programčkov ali pripomočkov za enkratno rabo, zna biti nov skriptni jezik, ki temelji na javi, groovy, izvrstna izbira.
Pri programski opremi marsikaj ni tako, kot bi moralo biti. Verjetno tudi rešitev težav, s katerimi se danes spopada industrija programske opreme, ne bo najbolj običajna.
Ker po precej hrupa še vedno ne kaže, da bo Sun popolnoma sprostil izvirno kodo jave, se je z lastno pobudo oglasila organizacija Apache Software Foundation (ASF). Vse več izdelkov ASF, ki je najbolj poznana po spletnem strežniku, temelji na javi (Ant, Tomcat, Geronimo...). S tem postajajo vse bolj odvisni od temeljne podlage in morda so ravno zaradi tega sprožili projekt Harmony, katerega cilj je izdelati neodvisno in prosto izvedbo jave, skladno s specifikacijo J2SE 5 (kodno ime Tiger).
V množici okroglih jubilejev, povezanih s temeljnimi gradniki sodobne računalniške industrije, ki jih proslavljamo zadnja leta, je dokaj neopaženo minila 10. obletnica javne oznanitve jave, ki se je zgodila 23. maja 1995 na konferenci SunWorld.
Kadar smo soočeni z reševanjem problema, je praktično izbrati podlago, na kateri bomo s čim manj truda prišli do čim boljše rešitve.
Iz boja treh mogočnih spletnih dveri, ki ga je dodobra razplamtel vse bolj agresivni Google, bodo očitno precej koristi potegnili tudi razvijalci. Yahoo je nedavno odprl programski vmesnik (API) za dostop svojega iskalnika, s katerim lahko spletni mojstri znatno izboljšajo storitve na svoji spletni strani. Podobno kot pri Googlu je treba zaprositi za uporabniško številko, s katere lahko zatem izkoriščamo razvojni komplet (SDK), ki nam ponuja knjižnice in zglede v perlu, pythonu, PHPju, javi in javascriptu. Vsa koda je na voljo pod dovoljenjem BSD, kar nam omogoča, da jo izkoriščamo praktično brez omejitev ali zahtev po objavi naših lastnih izboljšav.
Tekme gigahertzov je konec, prišel je čas za več jeder, več procesorjev in programje novega rodu.