V računalništvu vsako leto srečamo kopico novih zamisli in tehnologij, vendar jih večina razmeroma v kratkem času tudi ponikne. Precej redkeje pa se zgodi, da se kaka od teh zamisli čez čas vrne in postane celo uspešnica. Kot nekakšen feniks, ki se je dvignil iz pepela in našel svoje pravo mesto šele v nekem drugem obdobju. Prav mogoče je, da se bo v bodoče to zgodilo z nekdanjim modelom nudenja programskih storitev na daljavo (ASP).
Podjetje Red Hat je spet "rdeče vroče". Tokrat ne zaradi novih izdelkov, pač pa zaradi dveh nepričakovanih dogodkov, katerih posledice bomo morda razumeli šele čez čas. Michael Dell, ustanovitelj, eden najpomembnejših lastnikov in do nedavnega direktor družbe Dell, je namreč v odprtokodno družbo presenetljivo vložil skoraj 100 milijonov dolarjev svojega (zasebnega) denarja, prek investicijske družbe MSD. Čeprav je tako MSD kot Dell zanikata, da bi bil v ozadju začetek zgodbe o prevzemu podjetja, se mnogi sprašujejo, kaj je resnični motiv, saj bi se našle tudi boljše naložbe. Še bolj presenetljivo pa je dejstvo, da sta se konec marca na zasebni večerji pogovarjala Red Hat in Microsoft. Pobuda je menda prišla celo od Steva Ballmerja osebno. Vsebina pogovorov ni znana, Microsoft pa ne daje izjav. Nekako v istem času pa je Bill Gates javno izjavil, da ima Microsoft interes sodelovati z odprtokodnimi družbami in se glede tega razgledujejo. Ali je na obzorju nov prevzem?
V računalniški industriji že vrsto let potekata dve "vojni", v katerih se "bitke" kar vrstijo - tiste za prevlado na področju procesorjev in tiste pri grafičnih pospeševalnikih. Po tem, ko sta svoje orožje prav v zadnjem obdobju razkazala AMD in Intel (64-bitna podpora, dve jedri na procesor), se zopet ogreva ozračje okoli družb ATI in nVidia. Na videz je nekoliko v prednosti ATI, ki bo novo jedro z delovnim imenom R520 Fudo predstavil že junija. Govor je o pospeševalniku, v celoti zgrajenem z 90-nm tehnologijo in nekje med 300 in 350 milijoni tranzistorjev. Delovni takti naj bi se gibali med 750 in 900 MHz, ATI pa stavi predvsem na nov model senčenja Shader Model 3.0. V družbi nVidia so med tem precej bolj molčeči, čeprav se že ve, da bo tudi nova družina procesorjev Gxx temeljila na 90-nm arhitekturi, nVidia pa namerava nadaljevati uspešno zgodbo z vodilom SLI. Še več, informacije iz virov blizu podjetju celo trdijo, da nVidia razmišlja o konceptu več jeder na pospeševalnik, podobno kot AMD in Intel, kar bi na eni sami kartici zagotovilo to, za kar danes potrebujemo SLI.
Računalniška in informacijska industrija mrzlično išče nove trge, na katerih bi lahko nadaljevala zgodbo o uspehu in rasti, ki smo jo videli v minulih letih. Številna področja so že zasičena s ponudbo, zato vsakdo išče nove izzive in priložnosti. V zadnjih letih smo tako priča pravemu napadu na "mala podjetja", ki so jih mnogi doslej zanemarjali, po mnenju analitikov pa je na tem področju še precej priložnosti.
V računalništvu se danes le malo izdelkov razvija tako hitro kot skupina mobilnih naprav, ki jim pravimo pametni telefoni. V nekaj letih so skoraj povsem zasenčili ročne računalnike in obetamo si lahko celo, da bodo nekega dne s svojo funkcionalnostjo zasenčili tudi osebne računalnike. Nikar pa ne hitite z metanjem računalnikov skozi okno, saj bosta za učinkovit prehod računalniška in telekomunikacijska industrija morali še marsikaj postoriti.
Dell je bil v zadnjih mesecih predmet številnih špekulacij in ugibanj o tem, ali se pripravljajo na morebitna nova velika zavezništva. Analitiki so bili tako že povsem prepričani, da bo Dell kot eden najtrdnejših Intelovih podpornikov kmalu odprl vrata tudi za procesorje AMD, tako na področju strežnikov kot odjemalcev. V Intelu so se govoric očitno zbali, zato so uspešno lobirali in le nekaj dni pred konferenco IDF oznanili, da Dell ostaja zvest Intelu. Kmalu pa so se v spletu razširile že druge govorice - Dell naj bi razmišljal o sodelovanju z družbo Sun ali pa nasprotno. V vsakem primeru naj bi šlo za sinergijo dveh podjetij, ki sta si tekmeca le na nekaterih ozkih področjih, oba pa imata mogočne tekmece, kot sta IBM in HP.
Microsoft je po dolgem razvoju in zamudi glede na prvotne načrte letos poleti končno objavil drugi komplet popravkov za operacijski sistem Windows XP. Po nekaj mesecih od izida in preizkusu na številnih različnih sistemih se je nabralo dovolj izkušenj za poglobljen pogled na novosti in posledice.
Tablični računalniki so med nami že nekaj let, vendar doslej na trgu niso poželi pretiranega uspeha. Razlogov je več, eden pomembnih pa je prav gotovo splošno pomanjkanje kakovostne programske opreme zanje. Ker se v zadnjem času razmere na tem področju izboljšujejo, si je zanimivo ogledati, kako lahko s primernimi programi tablični računalnik ponudi več kakor navaden prenosnik.
Sun skuša s pomočjo Linuxa pridobiti tržni delež pri operacijskih sistemih za osebne računalnike. Linux je seveda le temelj, stavijo pa na zajeti pisarniški paket StarOffice 7 in nova orodja za omrežni nadzor, predvsem pa na agresivni cenovni model z letnimi naročninami.
Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v različnih napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov. Ena od možnih prilagoditev je tudi ta, da ga lahko preprosto zaženemo brez namestitve, nameščenega kar na nosilec CD. Zavedati pa se moramo prednosti in pomanjkljivosti te rešitve.
