Računalniška in informacijska industrija mrzlično išče nove trge, na katerih bi lahko nadaljevala zgodbo o uspehu in rasti, ki smo jo videli v minulih letih. Številna področja so že zasičena s ponudbo, zato vsakdo išče nove izzive in priložnosti. V zadnjih letih smo tako priča pravemu napadu na "mala podjetja", ki so jih mnogi doslej zanemarjali, po mnenju analitikov pa je na tem področju še precej priložnosti.
V računalništvu se danes le malo izdelkov razvija tako hitro kot skupina mobilnih naprav, ki jim pravimo pametni telefoni. V nekaj letih so skoraj povsem zasenčili ročne računalnike in obetamo si lahko celo, da bodo nekega dne s svojo funkcionalnostjo zasenčili tudi osebne računalnike. Nikar pa ne hitite z metanjem računalnikov skozi okno, saj bosta za učinkovit prehod računalniška in telekomunikacijska industrija morali še marsikaj postoriti.
Dell je bil v zadnjih mesecih predmet številnih špekulacij in ugibanj o tem, ali se pripravljajo na morebitna nova velika zavezništva. Analitiki so bili tako že povsem prepričani, da bo Dell kot eden najtrdnejših Intelovih podpornikov kmalu odprl vrata tudi za procesorje AMD, tako na področju strežnikov kot odjemalcev. V Intelu so se govoric očitno zbali, zato so uspešno lobirali in le nekaj dni pred konferenco IDF oznanili, da Dell ostaja zvest Intelu. Kmalu pa so se v spletu razširile že druge govorice - Dell naj bi razmišljal o sodelovanju z družbo Sun ali pa nasprotno. V vsakem primeru naj bi šlo za sinergijo dveh podjetij, ki sta si tekmeca le na nekaterih ozkih področjih, oba pa imata mogočne tekmece, kot sta IBM in HP.
Microsoft je po dolgem razvoju in zamudi glede na prvotne načrte letos poleti končno objavil drugi komplet popravkov za operacijski sistem Windows XP. Po nekaj mesecih od izida in preizkusu na številnih različnih sistemih se je nabralo dovolj izkušenj za poglobljen pogled na novosti in posledice.
Tablični računalniki so med nami že nekaj let, vendar doslej na trgu niso poželi pretiranega uspeha. Razlogov je več, eden pomembnih pa je prav gotovo splošno pomanjkanje kakovostne programske opreme zanje. Ker se v zadnjem času razmere na tem področju izboljšujejo, si je zanimivo ogledati, kako lahko s primernimi programi tablični računalnik ponudi več kakor navaden prenosnik.
Sun skuša s pomočjo Linuxa pridobiti tržni delež pri operacijskih sistemih za osebne računalnike. Linux je seveda le temelj, stavijo pa na zajeti pisarniški paket StarOffice 7 in nova orodja za omrežni nadzor, predvsem pa na agresivni cenovni model z letnimi naročninami.
Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v različnih napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov. Ena od možnih prilagoditev je tudi ta, da ga lahko preprosto zaženemo brez namestitve, nameščenega kar na nosilec CD. Zavedati pa se moramo prednosti in pomanjkljivosti te rešitve.
V časih, ko še vedno uživamo zelo hiter razvoj računalniške in digitalne tehnologije v celoti, se zdi skoraj neverjetno, da desetletja stari televizijski standardi še vedno kljubujejo času. Medtem ko vsepovsod drugod govorimo o gigahertzih in gigabajtih, televizija kot osrednji predmet velikega števila dnevnih sob po vsem svetu še vedno temelji na analognem sprejemanju signalov, zaslonih z nizko ločljivostjo in tehnologijo prepletanja slike, kar je v računalništvu preteklost že vsaj deset let.
Zdi se, da danes skoraj ni več teme v računalništvu in informatiki, ki ne bi bila prežeta s takimi ali drugačnimi vidiki varnosti. Nekaterim se to zdi počasi že nekako "oguljena" tema, o kateri vsi pišejo in iz katere vsi želijo skovati nekakšen dobiček ali kako drugo korist. Toda po drugi strani je res, da o varnosti nikoli ne vemo preveč. Zlasti zato, ker take informacije pogosto naletijo na gluha ušesa ali pa gredo skozi eno uho noter, skozi drugo pa takoj ven. Pogosto za načrti manjkajo ustrezna dejanja ali pa so ta nezadostna.
