Preskok v novo leto kar kliče po letni bilanci in božično/novoletno zbiranje zamisli za darila je primeren trenutek, da se ozremo na leto, ki se poslavlja, in se zamislimo nad stvarmi in idejami, ki jih je človeška inteligenca pridelala v njem.
Kdor se ukvarja z optimizacijo spletnih strani, pozna naslednji vic: »Kam skrijemo truplo, da ga nihče ne bo našel? Na drugo stran Googlovih zadetkov pri iskanju.« Google ima v svojih rokah vse ključe do vrat v internetu, zato poznamo paleto poklicev, ki se ukvarjajo z enim samim problemom – kako spletno stran na Googlu popeljati čim više, ker to pomeni več prihodkov. Prijemi segajo od plemenitih do umazanih.
Razviti umetno inteligenco se zdi precej težje, kot se je zdelo pred desetletji, ko smo jo začeli (pre)hitro kovati v zvezde. Morda tudi zato, ker še vedno ne razumemo povsem dobro, kako pravzaprav delujejo ljudje, njihovi možgani in razmišljanje. Toda v zadnjih letih se je razvoj močno okrepil; zdi se, da smo na pragu novega mejnika, ki mnoge navdušuje, a marsikoga tudi močno skrbi.
Pospeševalnik zagonskih podjetij Kickstarter zdaj poznamo že nekaj časa, a zanimanje za tako financiranje in podporo zanimivim zamislim ne pojenja. Prav nasprotno. Uspešni zgledi iz bližnje preteklosti so pritegnili še večjo množico podjetnikov, to pa pomeni, da je danes že težko ločiti zrno od plev, a na koncu je dobrega zrnja več kot dovolj. Obenem to ostaja eden najbolj neposrednih, učinkovitih in demokratičnih načinov preverjanja dejanskega zanimanja kupcev za dobre zamisli in izdelke.
Mediji, ki se ubadamo z modernimi tehnologijami, smo že nekoliko vajeni pisanja člankov, v katerih raziskujemo ozadja naše majhnosti v praksi. Itunes, Paypal, Netflix in še bi lahko našteli storitve, zaradi katerih smo dolga leta z zavistjo zrli v prebivalce prepoznavnejših držav. A to še niso bile zares pomembne stvari.
Petindvajset let mineva od prvega skupka pisarniških programov, znanih pod imenom Microsoft Office. Izdelek je v četrt stoletja prilezel do statusa legende in je danes sinonim za urejanje besedil, računanje preglednic in izdelovanje predstavitev. Da je Pisarna veliko več od naštetega, dokazuje tudi nova velika različica paketa – Office 2016.
Huawei Mate S. Huawei bo očitno treba začeti jemati resno, saj ga je z izdelavo Nexusa 6P požegnal Google. Ta poteza prihaja na podlagi zadnjih dveh telefonov tega izdelovalca, ki sta bila za Kitajce resen napredek. P7 in P8 sta bila povsem spodobna telefona, predvsem pa sta pokazala izdelovalne zmogljivosti podjetja Huawei. Enako so očitno mislili v Googlu, saj je njihov Nexus 6P narejen na podlagi telefona, ki ga opisujemo tokrat.
Applov telefon je eden največjih statusnih simbolov zadnjih desetih let. Kljub kitajskim kopijam in poplavi odličnih androidnih telefonov, se je iPhone v glavah ljudi zasidral kot naprava, ki pooseblja čut za estetiko, preprosto rabo in odlično kakovost. Je izhodišče, s katerim se merijo vsi drugi pametni telefoni, od najcenejših do najdražjih.
Cikel izdaje telefonov najvišjega ranga se je umiril. Izdelovalci bolj ali manj predvidljivo tempirajo izdajo svoje najboljše naprave in v teh vzorcih je za nas kupce nekaj ugodja. Približno vemo, ali se nam splača počakati še mesec ali dva na želeno novo napravo. Apple je cikel izdaje svojih telefonov spremenil v pravo znanost in njihove predstavitve so zdaj že tako zasidrane v zavest, da se pač ve: jeseni bomo deležni novega iPhona.
Na prvi pogled se zdi internet morda razmeroma urejen, a če ste že kdaj globlje pobrskali za posebnimi informacijami, veste, kako kaotičen je v resnici. Tam, kjer vladata nered in anonimnost, pa mrgoli temačnih kotičkov. Podali smo se torej v temotne globočine interneta, kjer je naprodaj vse, od ukradenih identitet in ponarejenih dokumentov do orožja in mamil.
Čeprav tržni analitiki klasičnim namiznim računalnikom zadnjih deset let napovedujejo zaton, ti modeli še vedno niso rekli zadnje besede. Preprosto se ne (v)dajo. Še vedno imajo na svoji strani dovolj argumentov, s katerimi premagajo prenosnike in tablice. Predstavljamo svoj izbor računalnikov.
Časi, ko je bil ogled TV programov linearen in statičen, so minili. Danes vsi ponudniki ponujajo še dodatne funkcije, kot so videoteka, gledanje z zamikom in še kaj. Vse zato, da bi uporabnike, ki pospešeno bežijo k drugim medijem (beri: internetu), vsaj zadržali, če že ne dodatno pridobili. Preizkusili smo, kateri slovenski ponudniki so tehnološko najnaprednejši.
Ni tako zelo neverjetno, da je najstarejši računalnik, s katerim imate vsak dan opraviti, vaš najbližji bankomat. Zagotovo pa je najbolje zaščiten. Če dobro pomislimo, je logično, da bankomat ni nič drugega kot dobro zavarovan računalnik s precej omejenim naborom funkcij, ki mu jih je dovoljeno opravljati. Včasih so veljali za čudo tehnike, danes pa bi kupci novih računalnikov ob pogledu na specifikacije strojne opreme v bankomatu zgolj zaničljivo prhnili. Ogledali smo si, kaj v resnici sestavlja moderne bankomate, kako so zavarovani in kdo skrbi zanje.
V poldrugem stoletju po izumu žarnice z žarilno nitko je razvoj svetil močno napredoval in danes lahko izbiramo med halogenskimi svetilkami, fluorescentnimi žarnicami in svetlečimi diodami, če se omejimo na vire svetlobe, primerne za rabo doma. Ogledali smo si jih in izmerili, kakšne so razlike med njimi.
Obstaja elektromagnetno sevanje, ki v trenutku spraži vse organsko, kar mu pride naproti. Obstaja tudi tako, ki povzroča mutacije in počasno širjenje raka. Ter obstaja elektromagnetno sevanje, ki mu je tudi vinska mušica lahko izpostavljena vse dneve, pa se ne bo nič poznalo. Pomembno je razlikovati med njimi, da se ne bi bali zvitih vrvi namesto kač.
Če je nekoč v telefon vgrajeni fotoaparat ob fotografiranju cen v trgovini nadomeščal beležko in sem in tja podprl pripovedovanja o naših prigodah s slikovnimi dokazi, ki smo jih lahko iz hlačnega žepa v trenutku pomolili skeptičnemu sogovorniku pred nos, postaja danes najučinkovitejše orodje samopromocije. Z vztrajnimi izboljšavami pa telefon vedno pogosteje nadomešča tudi namenski fotoaparat. Zato je prav, da se spet vprašamo, kaj lahko trenutno v fotografskem pogledu ponudijo zastavonoše telefonske industrije.
Apple bo v kratkem posodobil oba operacijska sistema. Akcija je usklajena z osrednjim ciljem, nadaljnjim približevanjem obeh svetov. Nadgradnji sta deležni sorodnih izboljšav, skrite optimizacije ter enake šminke v podobi spremenjene sistemske pisave. Mobilni iOS 9 bo za nameček dobil še nekaj nenadejanih priboljškov, ki mu bodo skupaj s priljubljeno strojno opremo utrdile položaj na trgu.
Prihajajoča iteracija operacijskega sistema OS X je hitrejša, učinkovitejša, zmogljivejša, lepša in pametnejša. Ker gre za manjšo revolucijo kot v primeru Yosemite, so različico 10.11 poimenovali po vertikalni skalni tvorbi iz ameriškega krajinskega parka, ki je ime delila s predhodnico. El Capitan smo naložili na najbližjega Maca ter z uporabo razvijalske različice preverili, kakšne dobrote nam prinaša.
Google je predstavil novosti, ki jih uporabniki Androida lahko pričakujejo jeseni. Nekaj jih bodo deležni skozi nadgradnjo programa Play Services in določenih aplikacij, precej novosti pa bo tudi v prenovi samega sistema. Za razvijalce je zato že nared predogled novega, sicer še nedokončanega Androida »M« (sedaj znanega že kot Android 6.0, up. ur.), ki smo ga preizkusili na telefonu Nexus 5.
Čeprav nas od uradne izdaje operacijskega sistema Windows 10 loči dober mesec dni, v Monitorju nismo mogli stati križem rok in smo pod drobnogled vzeli že tehnično predogledno različico novih Oken iz Redmonda. Z veseljem poročamo, da bo večini uporabnikov bržkone všeč, upali bi si celo trditi, da bo desetka nova sedmica.
Česar se je do zdaj dotaknil Elon Musk, se je spremenilo v zlato. PayPal je definicija uspeha, SpaceX vozi tovor (in kmalu tudi astronavte) na mednarodno vesoljsko postajo, SolarCity precej dobro oskrbuje Kalifornijo s sončno električno energijo, Tesla Motors pa orje ledino s svojimi električnimi avtomobili in z baterijami zanje. Pred meseci je Musk napovedal baterije, ki bodo napajale celotna gospodinjstva.
Internetno hrbtenico že dve desetletji v glavnem sestavljajo optične povezave med večjimi vozlišči in razvejišči, medtem ko so optične povezave do končnih uporabnikov prispele šele v zadnjih letih. Lani smo pogledali, kako so med seboj povezani kontinenti (Podvodni internet, Monitor 04/14), letos pa smo se pogovorili s predstavniki največjih ponudnikov telekomunikacijskih poti v Sloveniji in raziskali našo internetno hrbtenico ter povezave do tujine.
Brez spletnega bančništva si danes ne znamo predstavljati poslovanja z banko. Priročnost, prihranki in funkcionalnost krasijo sleherno bančno aplikacijo, dostopno Slovencem. Ker spletne aplikacije na telefonih ne delujejo zadovoljivo, ima večina izmed njih mobilno različico. Kako se mobilno bančništvo pod Alpami izkaže v praksi, si oglejmo v naslednjih nekaj vrsticah.
Danes v svojem telefonu ali tablici nosite naokoli dve, štiri ali osem gigaherčnih procesorskih jeder, ki zmorejo sto in več milijard operacij na sekundo, za to pa porabijo manj energije kot pozicijske luči na avtomobilu. Pred dvajsetimi leti so bili osebni računalniki tisočkrat počasnejši, mobilni telefoni pa bolj podobni opekam kakor tablicam. Zgodba o razvoju procesorjev za mobilne naprave je obenem zgodba o vzponu podjetja ARM, ki je po desni prehitelo Intelovo arhitekturo x86.
Spletni brskalnik je skorajda najpomembnejši del tudi sodobnih mobilnih telefonov. S slednjimi smo resda lahko brskali po spletu že nekoč, ko telefoni še niso imeli današnje pameti, a je bila izkušnja neprimerno slabša v primerjavi s takim početjem na namizju. Danes je vse drugače, mobilni brskalniki ne zaostajajo za večjimi bratranci, v nekaterih pogledih jih celo presežejo.
Področje spletnih brskalnikov se v zadnjem času prebuja. Po začetnem pohodu Internet Explorerja, Firefoxa in Opere, kasnejšem rojstvu Applovega Safarija ter spočetju Googlove vizije z imenom Chrome na področju od leta 2008 ni omembe vrednejšega dogajanja. Zimskega spanca je konec, v splet se odpravimo s prerojenimi orodji.
Najslabše, kar se lahko zgodi računalnikarju, je izguba podatkov. Ko gre za podatke, ki so življenjskega pomena za podjetje, še sploh. Kaj narediti, ko je vse videti brezupno? Programov, s katerimi si lahko v najnujnejših primerih pomagamo, je v spletu veliko, vsak ima svoj namen.
Internet reči (angl. Internet of Things, IoT) zapoveduje, da spletno povezavo vgrajujemo v reči, ki jih na prvi pogled niti ne potrebujemo, in smo nato prepričani, kako še uporabnejše so postale. Zdi se, da je večina pametnih zamisli že bolj ali manj iztrošena, zato izdelovalci nameščajo internetne povezave v zelo »zanimive« reči, kot da se trudijo izumiti najbolj bedasto od vseh.
Ne glede na prelomnost tehnološkega dosežka se bo vedno našel kdo, ki bo znal novotarijo izrabiti za bolj, hm, prvinske namene. Kar zadeva tešenje spolnih potreb, smo ljudje neverjetno iznajdljivi. Ob visokoletečih ciljih izumiteljev se človek redno vpraša – ali jim res ne pride na misel, da bo nekdo njihov domislek zagotovo poskušal kam vtakniti?
Pojem navidezne resničnosti, pri kateri so naša čutila stimulirana z računalniško generiranimi posnetki in posnemajo resnično okolje, ni nič novega, a v teh časih doživlja nov preporod. Predvsem po zaslugi nove generacije strojnih prikazovalnikov, ki jih pripravljajo tudi največji ponudniki, kot so Microsoft, Samsung, Sony, Google in celo Facebook. Če odmislimo računalniške igre, ki so naravni kandidat za platformo VR, druge vsebine še niso povsem nared, a prototipi obljubljajo pravcati razcvet in številne možnosti rabe. Toda, ali je VR resnično televizija prihodnosti ali pa le še ena tehnološka poslastica, ki vznikne in brž spet ponikne, tako kot že premnoge v preteklih letih?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
