»Imel bi tablico. Z njo bi bral knjige, brskal po spletu, igral igre ter si ob večerih ogledal kakšen film. Bil sem že v trgovini, odločen, da jo kupim, pa me je količina različnih modelov zmedla. Mi lahko, prosim, svetujete, katero naj izberem?«
Nexus 10 ima odličen zaslon, a nekoliko slabše drobovje. Galaxy Note 10.1 očara ustvarjalce (in otroke) s priročnim pisalom. Zakaj ga nima tudi iPad? Transformer Infinity ima vse, s sosedovimi prstnimi odtisi vred, ki se občutljive zunanjosti primejo raje kot smola naših športnikov.
Kupovanje projektorja za hišni kino je v Sloveniji svojevrsten izziv. Predvsem zato, ker ima kupec izredno malo priložnosti, da bi posamezen projektor videl »v akciji«, saj zaradi butične prodaje projektorje, še posebej najdražje, prodajajo skoraj zgolj po naročilu. Nakupni nasveti v nadaljevanju vam utegnejo zato priti še kako prav.
Diagonale digitalnih televizorjev v povprečju vsako leto pridobijo nekaj centimetrov. A to je še vedno majhna vrednost, če jih primerjamo s pravimi vladarji sistemov domačega kina – projektorji. Ti navadno brez posebnih težav prikazujejo sliko z diagonalo od enega do deset metrov, a le, če imamo na voljo ustrezno veliko steno ali platno. Vsekakor pa je svetlobni top projektorja tisti, ki postavi piko na i pri pravi kinotečni izkušnji.
Vstop v velike tehnične trgovine, kjer obiskovalce iz posameznega kota pozdravlja cela četa velikih pametnih televizorjev, utegne biti za nekatere uporabnike kar zastrašujoč. Čeprav digitalni televizorji stojijo na policah ali so priviti na steno, potencialnega kupca ves čas napadajo – vsak s svojo ceno in goro tehničnih podatkov. Dejstvo je, da je sodoben televizor zelo privlačen izdelek, a če se malce oddaljimo, ugotovimo, da so si televizorji obenem podobni kot jajce jajcu. Katerega torej izbrati, oziroma kje začeti?
V svetu avdio-video naprav že desetletja najhitreje napredujejo prav televizorji. V zadnjih letih so postali tudi pametni in so s tem v marsikaterem potrošniku vzbudili apetite po novem modelu, čeprav stari televizor še vedno prikazuje sliko. V vrsti pametnih in lepih televizorjev je kar težko izbrati pravšnjega, če ne znamo ločiti zrna od plev.
Potrošniki se včasih niti ne zavedamo, da pred računalniškimi zasloni preživimo silno veliko število ur. Gledanje v računalniško sliko, pa naj bo statična ali gibljiva, sčasoma utrudi oči. Prav zato je zelo pomembno, da imamo na drugi strani našega pogleda, če je le mogoče, kakovosten izdelek. Oči nam bodo vsekakor hvaležne.
Če imamo namizni računalnik, poleg njega potrebujemo tudi računalniški monitor. Tako preprosto je to. A ko se soočimo s ponudbo v (spletni) trgovini, postane izbira vse prej kot preprosta, saj različnih modelov kar mrgoli. Kako torej izbrati svojim potrebam primeren računalniški monitor? Mi to vemo. Po branju naslednjih strani boste vedeli tudi vi.
Prenosni računalnik je vse prej kot lahko izbrati. Gre za znanost v malem, saj je treba pri nakupu novega prenosnika upoštevati kup dejavnikov – če želimo za svoj denar dobiti kar največ, seveda. V nadaljevanju razkrivamo, naj kaj velja biti najbolj pozoren pri nakupu prenosnika, ter oblikujemo okvirna priporočila glede na različne profile uporabnikov, saj njihovi okusi in potrebe včasih ne bi mogli biti bolj različni.
Krik iz naslova je slišati kot zahteva osnovno- ali srednješolca, namenjena staršem. Mladi namreč zelo hitro osvajajo sodobne tehnologije, zato prenosne igralne konzole in (pametni) telefoni kaj hitro ne zmorejo več zadovoljiti vseh apetitov digitalnih vsebin željnih uporabnikov. Prenosniki pa so razmeroma zmogljive naprave, ki ponujajo kakovostno uporabniško izkušnjo na skoraj vsakem koraku. Prav zato so vedno bolj priljubljeni, ne le med domačimi, temveč tudi poslovnimi uporabniki.
Potrošniška družba nas uči, da je več izbire bolje kot premalo. Presežek ponudbe nad povpraševanjem je lepo viden v svetu namiznih računalnikov, kjer si uporabniki resnično lahko omislimo sisteme povsem po svojem okusu in potrebah – če nam to le omogoča tudi denarnica. A v skladu z aktualnimi časi in razmerami na trgu bo večina uporabnikov pristala tudi na kak kompromis. S tem vodnikom bomo pripomogli, da bo ta kompromis čim manjši.
Prodaja osebnih računalnikov, še posebej namiznih modelov, v zadnjih letih vidno usiha. A to še ne pomeni, da se namizni računalniki poslavljajo, prav nasprotno, krčevito se bodo še naprej borili za zveste uporabnike. Ne nazadnje znajo kup stvari postoriti precej bolje kot njihovi prenosni in mobilni bratranci. Pa kaj, če jih ne moremo vzeti pod pazduho in stopiti z njimi v bližnjo senco ...
Prepričan sem, da se lahko vsakdo izmed nas vživi v vlogo kupca/nakupovalca nekega izdelka, o katerem se mu v resnici še sanja ne. Ali pa vsaj premalo sanja. Saj veste, nov pralni stroj, sušilnik za lase ali računalnik ali telefon. Kaj storiti v takem primeru? Nekateri se zaupajo prodajalcu v trgovini (slaba odločitev), nekateri se zakopljejo v internet (časovno potratna odločitev). Lahko pa si preberete nekaj (deset) naslednjih strani.
Kot že dolgo ugotavljamo pri najrazličnejših preizkusih mobilnih telefonov, tablic pa tudi večpredstavnih podaljškov, na uporabniško izkušnjo precej bolj kot strojna vpliva predvsem programska oprema. Uporabniški vmesnik, funkcije in morebitne razširitve v obliki bolj ali manj uporabnih aplikacij namreč danes odločajo o zadovoljstvu uporabnika s sodobno napravo.
Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Izdelovalcem večpredstavnih podaljškov počasi vendarle postaja jasno, da morajo biti njihovi izdelki pametnejši od pametnih televizorjev, saj se bodo le tako lahko obdržali na trgu. A to bo težko, saj se boljši primerki nič kaj sramežljivo spogledujejo s ceno okoli dveh stotakov, to pa je že znesek, za katerega si uporabniki lahko omislimo doplačilo za (še) pametnejši televizor.
Tržni strokovnjaki so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedovali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav, saj naj bi njihove funkcije počasi, a zagotovo prevzeli digitalni televizorji. To se je dejansko tudi zgodilo, toda naš preizkus krepko več kot ducat sodobnih večpredstavnih podaljškov priča o tem, da se izdelovalci ne dajo.
Zadnjih nekaj let domači uporabniki za svoje računalniške potrebe vse bolj zapuščajo navadne namizne računalnike in prehajajo na mobilnejše rešitve. Največ gre seveda za prenosnike, v podporni vlogi pa se vedno bolj znajdejo tudi pametni telefoni in tablice. Potrebe uporabnikov se v tem času niso bistveno spremenile, a so prenosniki po zmogljivostih že nekaj let povsem enakovredni namiznim modelom.
Prenosniki so vedno manjši, vedno tanjši, vedno bolj prenosni. Pa so res? Večinoma da, še vedno pa so tudi velikani, ki so namenjeni prav posebni vrsti uporabnikov. 17-palčniki.
Še pred časom je bila večina uporabnikov zadovoljna z velikim zaslonom, ki je premogel kar največjo ločljivost po razumni ceni. Toda kmalu je postalo očitno, da zmogljivi pametni telefoni v resnici ponujajo boljšo sliko, čeprav kar nekoliko manjšo. Razlog? Kotna vidljivost. In uporabniki smo postali izbirčni tudi pri monitorjih, naenkrat je pomembno tudi še kaj drugega kot zgolj velikost in ločljivost. Navsezadnje – če lahko za telefon odštejemo 500 evrov in več, se lahko podobno potrudimo tudi za napravo, v katero gledamo osem ur na dan in več, ali ne?
(Tudi) monitorji počasi postajajo tisti del strojne opreme računalnika, kjer je velika večina uporabnikov zadovoljna z bolj ali manj vsakim, le da je dovolj velik. Pa vendar so tudi izdelki, ki ponujajo nekaj več.
Kot oskrbnik nekaj deset službenih, obenem pa seveda vse preveč prijateljskih in družinskih računalnikov se redno jezim nad uporabniki in čudim, kaj vse jim uspe. Redno ženem antivirusne programe in druge programe za čiščenje nesnage – zadnje čase je to največkrat CCleaner (s polnim imenom – Crap Cleaner).
Prekrasen večer, zunaj naletava sneg, radiatorji puhtijo značilen zimski vonj domačnosti, vi pa medtem za delovno mizo nostalgično urejate stare fotografije, ljubezenske e-maile in tisto svojo zares mini xxx zbirko. Nenadoma pa, cvrrc, stroj, ki je že leta poslušno povezoval konice vaših prstov z odzivanjem programske opreme, nenadoma zmrzne. Ne pomagajo ne prošnje, ne obredni plesi, še več, celo vsemogočno zdravilo, imenovano vnovični zagon, je brez moči. Vaš zvesti služabnik potrebuje pomoč, vi pa rešitev iz zadrege, kje jo poiskati.
Mobilni telefoni se že dolgo časa ne uporabljajo zgolj za opravljanje klicev in pošiljanje sporočil SMS. V ospredje namreč stopa uporaba interneta in razne večpredstavne vsebine. Na podlagi tega se razmere na trgu spreminjajo, saj je med uporabniki vedno več povpraševanja po mobilnikih z velikimi oziroma večjimi zasloni. In čeprav imajo slednji kar nekaj prednosti, jih pesti tudi nekaj slabosti.
Nabor nujnih programov se od naprave do naprave v marsičem razlikuje. Cenejši Androidi si ne bi mogli biti bolj različni. Eni imajo manjše zaslone, drugi manj delovnega pomnilnika, spet tretji zastarelo različico operacijskega sistema. Od osnovne opremljenosti je odvisno, kaj bomo iskali ob prvem obisku tržnice Play. Sledi seznam aplikacij, ki bodo vsem prišle prav.
Pri izbiri telefona so pomembni videz, nujna dobra strojna opremljenost, zahtevana programska inovativnost. Naštete zahteve se ne spremenijo niti, ko iščemo pravi kompromis med ceno in kakovostjo. Operacijski sistem Android se lahko pohvali z marsičim, obenem pa ima nekaj, česar zasledovalci še dolgo ne bodo imeli. Izbiro. Morda želimo telefon zgolj za telefoniranje, morda se bomo z njim ukvarjali noč in dan ter stopili na strme bregove korenskega dostopa, med Androidi bomo našli, kar iščemo. Kljub omejenemu proračunu.
Da se računalništvo preusmerja iz izdelkovne ekonomije v storitveno, je znano že dolgo. Ta prehod je tako temeljit, da je danes v resnici skorajda pomembneje kot to, "kaj naj kupimo", to, "kje naj kupimo" oz., posledično, kakšna bosta pripadajoča garancija in servis. Ko garancijska doba poteče, smo namreč na milost in nemilost prepuščeni znancem/znalcem in računalniškim servisom. Tam pa vlada Divji zahod.
Še nedolgo tega smo svarili pred poceni Androidi. Cenejši telefoni z Googlovim operacijskim sistemom so se vlekli kot megla, jecljali kot politiki na zatožni klopi in bili bolj plastični od pokojnega Michaela Jacksona. Večino negativnih kritik je Android doživljal s strani lastnikov šibkejših naprav. Čez noč se je vse spremenilo. Operacijski sistem je s Sladolednim sendvičem odrasel, izdelovalci telefonov pa so z njim ugotovili to, kar je finska Nokia vedela že pred časom - najbolje se prodajajo cenejši telefoni.
Ob koncu leta se že tradicionalno ozremo v vzvratno ogledalo in znova osvetlimo najboljše izdelke. Leto 2012 ni bilo s te plati nič manj razburljivo kot vsa druga, a je obenem nekakšna prelomnica v pojmovanju računalnikov, kot smo jih poznali doslej. Danes stopajo v mislih in željah uporabnikov prej v ospredje pametni telefoni in tablice kot pa prenosni in namizni računalniki. Smo torej na začetku nove dobe, ko bo pojem osebnega računalništva postal nekaj drugega, kot smo bili vajeni. Obenem najboljši izdelki minulega leta omogočajo, da del te prihodnosti uporabimo že danes.
V Monitorju preizkušamo tehniko že več kot dvajset let. Več kot očitno je, kako se je čas v tem času spremenil - včasih smo preizkušali osebne računalnike, krmilnike in diske, danes pa telefone, tablice in (zaenkrat še) prenosnike. Zato, ker to danes bralce najbolj zanima.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
