Čeprav je prelom v novo leto matematični konstrukt, ki nima ravno trdne podlage v položaju Zemlje pri kroženju okoli Sonca, razen tega da se ponovi približno vsako leto, smo ga Zemljani sprejeli kot največji planetarni praznik. In ker se praznikom ne gleda v zobe, smo tudi mi zaokrožili okoli planeta in našli nekaj izdelkov, ki nam – upravičeno ali ne – privzdignejo obrvi.
V času čedalje večje rabe mobilnih naprav in oblačnih storitev in s tem tudi povečane količine informacij bi nas moral dolgotrajen spomin v takšni in drugačni obliki zelo skrbeti. Papir se izkaže kot preizkušena in zanesljiva rešitev.
O digitalnih valutah sem bral že pred več kot dvajsetimi leti v znanstvenofantastičnih knjigah, zato se mi je od nekdaj zdelo nekaj povsem običajnega, da bomo nekoč imeli povsem digitalni denar. Nihče pa ni predvidel, kako bo do tega prišlo.
Pri uporabi bitcoina marsikdo pove, da smo pri kripto valutah sami svoja banka. Zato moramo tudi sami poskrbeti za varnost svojega denarja.
Nekateri napovedujejo, da bo veriženje blokov ali, s tujko, blockchain spremenilo svet, saj je to največja tehnološka inovacija zadnjih desetletij. Drugi opozarjajo, da so pričakovanja prevelika in da revolucije ne bo. Vsekakor je tehnologija razvpita, ker smo jo v praksi spoznali z bitcoinom, katerega vrednost letos podira rekorde, a v resnici je uporabnost bistveno širša.
Letos so svet obnorele kriptovalute. Čeprav je pionir bitcoin z nami že osmo leto in je v tem času dobil nemalo posnemovalcev, je šele letošnje leto mogoče označiti kot leto kriptovalut. Z njimi se ukvarjajo domala vsi, večina je z njimi letos skovala visoke dobičke, vseh pa so polna usta novih tehnologij, ki se skrivajo v ozadju. Gre za največjo finančno-tehnološko revolucijo ali prvo globalno piramidno shemo?
Frank Azor je bil eden prvih zaposlenih v podjetju Alienware (četrti, točno), danes je v njem izvršni direktor. Z nami je delil svoj pogled na igričarsko industrijo in njeno prihodnost. Prepričan je, da sodobni e-šport sodi na olimpiado.
Na ohlajajočem se trgu osebnih računalnikov presenetljivo najbolje kaže segmentu igričarskih modelov. Z manjšim preizkusom smo preverili, kakšno je stanje pri nas.
Teza iz naslova drži. Še posebej v primeru, kakršnemu smo bili priča tokrat. Preizkusili smo ducat pametnih digitalnih televizorjev, ki se hvalijo z ločljivostjo 4K/UHD. Seveda med njimi so razlike, tudi precejšnje, a prav nobenega od tokrat preizkušenih modelov ne bi mogli označiti za slabega.
Ko se boste ob branju novic ali gledanju poročil o zlorabi podatkov uporabnikov naslednjič (za)čudili, kako težko je napisati varno spletno ali še posebej mobilno aplikacijo, se spomnite spodnjih vrstic. Presneto težko je!
Omrežja so danes hrbtenica informatike in poslovanja. Brez povezljivosti, tako krajevne kot globalne, si nihče izmed nas ne predstavlja niti dela niti zabave. So varna? Novejša so, saj se po zaslugi avtomatizacije in umetne pameti celo samostojno branijo pred napadalci, virusi in drugimi škodljivimi kodami.
Programabilni vtičniki API so informatikom in razvijalcem omogočili, da med seboj povežejo najrazličnejše sisteme, aplikacije, storitve in vsebine. Prav zato nekateri sodobno digitalno gospodarstvo imenujejo kar gospodarstvo vtičnikov API. Zagotavljanje varnosti hiperpovezanih okolij je seveda velik izziv.
Hiperpovezan svet bo prinesel nove zmagovalce in poražence. Tudi nova evropska regulativa bo od podjetij zahtevala boljše razumevanje in upravljanje digitalnih identitet, predvsem z vidika zaščite zasebnosti in osebnih podatkov potrošnikov, podjetja pa lahko podrobnejše poznavanje, »kaj« kdo je v spletu in kaj (lahko) počne, izkoristijo za boljše prilagajanje svoje ponudbe.
Sistemi IT, aplikacije in storitve, ki gostujejo v računalniških oblakih prevzemajo vse pomembnejšo vlogo v poslovanju sodobnih podjetij. Podjetja vseh panog, različne organizacije, vladne in izobraževalne ustanove uporabljajo oblak za hrambo in obdelavo svojih podatkov, gostovanje aplikacij in zagotavljanje storitev. A vse (nas) zanima predvsem eno – so računalniški oblaki varni?
Naloga zagotavljati informacijsko varnost v poslovnih okoljih ni niti najmanj lahka. Samo pomislite, kako bi se sami lotili nadgrajevanja in zamenjave varnostnih rešitev, tesno vpetih v vse digitalne pore poslovanja, medtem ko na drugi strani stoji četa napadalcev, ki prežijo na sleherno razpoko. Preverili smo, kje so slovenska in tuja podjetja najšibkejša, ko gre za informacijsko varnost.
Živimo v svetu, kjer so podatki in informacije vrednost na eni in tveganje kraje ali zlorabe na drugi strani. Če ne želimo, da bi poleg nas in naslovnika naše vsebine gledal/bral/uporabljal še kdo drug, tretji ali četrti, se velja ustrezno zaščititi. Šifriranje e-pošte, datotek, povezav in drugega je vsekakor eden najučinkovitejših ukrepov.
Ljudje smo najšibkejši člen informacijske varnosti. Hekerji in drugi kriminalci, ki obvladajo tehnike socialnega inženirstva, izkoriščajo človeške napake, naša čustva in občutke, da bi se denarno ali kako drugače okoristili – fizično ali virtualno. Podleže jim lahko vsak.
Največji trn v peti uporabnikom spleta so v zadnjem letu postali izsiljevalski virusi. K sreči vse žrtve le niso ostale brez podatkov. Pomenljivemu javno-zasebnemu partnerstvu, ki ga predstavlja projekt No More Ransom, je v manj kot letu dni uspelo več kot 29.000 žrtvam povrniti zašifrirane podatke brez plačila odkupnine.
V sodobnem povezanem svetu sta varnost in zasebnost uporabnikov v internetu premalo cenjeni dobrini. Vsakdo bi se moral zavedati nevarnosti razgaljenja v spletu in se primerno zavarovati. Zasebnost najbolje varuje ustrezno vedenje, to pomeni nobenih izpadov v družabnih omrežjih in nobenega zaupanja v iskalnike. Zelo priročna so tudi navidezna zasebna omrežja VPN.
Nekdaj bi se zgolj smejali, ko bi nam kdo rekel, da bodo hekerji vdirali tudi v telefone. Virusi, ribarjenje in druge prevare so vendarle del računalniškega vsakdana, in še to povečini v primerih, ko v stroju teče Microsoftova programska oprema. A priljubljenost pametnih telefonov je prinesla s sabo tudi slabe stvari, množičnost njihove rabe je bila preveč mamljiva, da bi jo nepridipravi spregledali. Napočil je čas, da si postavimo mobilno utrdbo.
Kljub številnim modernim poizkusom se glavni način za omejevanje dostopa vse od izuma računalnikov ni spremenil. Tako kakor vrata večinoma še vedno odklepamo s ključi, in ne s prstnimi odtisi ali karticami, se tudi prijavljamo v glavnem z uporabniškimi imeni in gesli. Računalniki in ljudje se razlikujejo, zato za nas težko zapomnljivo geslo ni nujno težko zlomljivo z računalnikom, in nasprotno.
Minili so časi, ko so šifriranje uporabljali samo tisti, ki so domnevno imeli kaj skriti. Danes je šifriranje podatkov pri prenosu podatkov po internetu nuja, če ne želimo, da po njih brskajo nepridipravi ter tri- in veččrkovne vladne agencije različnih držav. Zapisano je še toliko pomembneje pri orodjih za izmenjavo sporočil in pogovarjanje. Vsa podpirajo šifriranje v neki obliki, a so izvedbe in varnost različne.
Internet ima, tako kot realni svet, tudi svojo temno plat. Pri tem pa ni govor le o spletnih straneh za odrasle, temveč o nečem bistveno večjem in bolj zapletenem – pa je že pornografija nadvse razširjena. Na temni strani interneta je (skoraj) vse anonimno in nenadzorovano, daleč stran od obveščevalnih in varnostnih agencij in drugih (službenih) vohljačev. To ni nujno zlo, niti dobro.
Informacijska varnost je velikansko področje. In vsak dan se, skladno s tehnološkim napredkom, še veča. V njej je aktivnih veliko ljudi, od sistemskih skrbnikov, varnostnih strokovnjakov in analitikov, programerjev, hekerjev, krekerjev, socialnih inženirjev, haktivistov, hekerjev, ki jih zaposlujejo obveščevalne agencije, informacijskih forenzikov itd. Da, med hekerji »profesionalci« so tako dobri kot slabi fantje.
Zdi se, kot bi bilo včeraj, a zloglasni virus Stuxnet je star že več kot desetletje, širši javnosti pa je znan vsaj od leta 2010. To je dolga doba in pričakovati je, da je tudi razvoj škodljivih orodij v tem času dokaj napredoval. Izkazalo se je, da to še kako drži.
Včasih napadalci nimajo drugega namena kakor škodovati. Ne zanimajo jih podatki v sistemu, ne želijo neopazno prisluškovati ali krasti. Napadi za zavrnitev storitve (DDoS) se zdijo kot primitivna vrsta napadov, katere glavni cilj je preglasiti vse drugo in izčrpati strežnik. A metoda je presenetljivo uspešna, priljubljena in v zadnjem času tudi dobičkonosna.
Včasih se je o računalniških vdorih, vsaj v tehnoloških krogih, poročalo na prvih straneh, hekerji, kot je bil Kevin Mitnick, pa so bili velike zvezde. Danes se vdori dogajajo skorajda vsak dan, interes za njihovo prikrivanje pa imajo tako storilci kot žrtve. Seznam največjih vdorov je zato bolj seznam razkritih vdorov, ki so vplivali na največ ljudi, kot pa absolutna resnica.
Prenosni računalniki so za večino domačih uporabnikov še vedno poglavitna računalniška naprava. Najbolj priljubljeni so seveda cenejši modeli, ki iz leta v leto ponujajo vedno boljšo izkušnjo.
Popolnoma zanič in neuporabni poceni telefoni so dokončno preteklost. Zdaj smo priča le slabim in spodobnim, kar je za ta del trga zelo spodbudno.
Fotografi se lahko skrivamo za kakovostjo, visoko občutljivostjo, izmenljivimi objektivi, a danes se le še manjši delež fotografij naredi s fotoaparati, levji delež so prevzeli pametni telefoni.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
