Digitalizacija poslovanja je tema, ki, upajmo, zanima in zaposluje večji del vašega podjetja. Tematika nikakor ni enostavna, zahteva spremembe razmišljanja, navad, pristopa in še česa. Tako ali drugače pa se dotika oddelka IT, ki med načrtovanjem in izvajanjem strategije digitalne transformacije svojo vlogo v poslovanju podjetja bistveno spreminja.
Izraz vitka proizvodnja bo kmalu star tri desetletja. V tem času je postalo jasno, da metode in razmišljanja, ki jih je ubral japonski izdelovalec vozil, učinkovito delujejo še kje drugje, ne le v avtomobilskih tovarnah. Toyoto so kopirali oziroma poskušali kopirati v proizvodnih podjetjih po vsem svetu, povsod tam, kjer so želeli zvečati produktivnost in kakovost. Ponekod so v konceptu vitke proizvodnje videli priložnost za urejanje drugih področij, kot so varnost, hitrost, stroški in celo morala zaposlenih.
Če se nam je še lani zdelo, da so razprave o kibernetskih napadih, varovanju kritične infrastrukture in drugih dejavnikih vojskovanja v kibernetskem prostoru, kjer namesto tankov preštevamo strežnike, namesto vojakov pa strokovnjake, usposobljene za vojskovanje v prostoru ničel in enic, nekako oddaljene, smo lahko letos skorajda na lastni koži občutili posledice kibernetskih napadov ter bili na svetovni ravni priča večkratnim kibernetskim bitkam med posamezniki, interesnimi skupinami in državami.
Letošnje leto bo očitno rekordno za področje podatkovnih centrov. Po svetu naj bi jih po napovedih analitikov družbe IDC delovalo kar 8,6 milijona. A njihove vrste se bodo v prihodnje predvsem redčile.
Ne glede na to, ali vaše podjetje že uporablja oblačne storitve IT ali ne, nekaj ključne tehnologije še vedno ostaja v podjetju. Kdaj ste nazadnje preverili njeno kondicijo?
Je vaše poslovanje pripravljeno na selitev v računalniški oblak? Ta novi »virtualni« svet obljublja nižje stroške, višjo produktivnost, praktično neomejeno skalabilnost in še marsikaj drugega. A kdor se poda na pot v oblake brez dobrega načrta, utegne biti razočaran.
Trendov pri računalništvu v oblaku res ne manjka. Letos se podjetja posvečajo predvsem izzivom s področja obvladovanja in upravljanja oblačnih storitev ter obvladovanja stroškov.
Računalništvo v oblaku je v poslovnih okoljih skoraj lastnoročno sprožil »napredni knjigarnar« Amazon, ko je leta 2006 podjetjem ponudil, da na njegovi zgledno urejeni infrastrukturi IT hranijo in obdelujejo podatke. Kot storitev. Lani je z oblačnimi storitvami Amazon ustvaril več kot 14 milijard dolarjev prihodkov – ob zdravih zaslužkih, kakopak. Računalništvo v oblaku se torej splača – ne le ponudnikom, temveč tudi uporabnikom oblačnih storitev, drugače ne bi bilo tako zelo razširjeno.
Letos poleti se je zazdelo, da je na delu nov kriptovirus, ki uničuje sisteme in povzroča veliko poslovno škodo. Po spletu so se razširile objave, da prihaja uredba GDPR, da ni nanjo skoraj nihče pripravljen, da bo tukaj prej, kot si mislite, in da bodo posledice res katastrofalne.
Kako povezujemo aplikacije v različnih informacijskih sistemih? Kako načrtovati komunikacijske protokole? Kakšni sta vlogi sistemskega arhitekta in tehnologa? Kdaj napisati programsko kodo v celoti? Pa varnost?
Hitrost razvoja in inoviranja v industriji programske opreme je tako velika, da so lahko podjetja praktično že kar takoj v zaostanku. Preverili smo, kaj danes uporabljajo tisti, ki so v ospredju.
Tak namig dobimo, če v Google vpišemo besedo »LinkedIn« (»LinkedIn is not a dating site«). S tem dejstvom se bomo kar vsi strinjali, ne glede na to, kakšne izkušnje imamo z rabo tega omrežja. Nekateri so si nekoč v njegovi razmeroma dolgočasni zgodovini ustvarili profil in ga še danes skrbno negujejo ter spletišče vsak dan uporabljajo, drugi so si ga ustvarili in spletišče le redkokdaj obiščejo, tretji pa sploh ne vidijo smisla v tem, da bi na LinkedIn dverih kaj imeli.
Amsterdam je gostil letošnjo evropsko konferenco Analytics Experience.
Družba Dell Technologies je s prevzemom podjetja EMC2 postala največje zasebno tehnološko podjetje na svetu.
Marc Andreessen je leta 2011 izustil enega slovitejših stavkov, ko je dejal, da »programska oprema žre svet«. Šest let pozneje njegova teza še vedno drži, le da bi jo lahko še razširili. Programske kode danes upravljajo svet, pri čemer pa so jih po pomembnosti še prehitele storitve. Z vidika uporabnika se zdi, da se vse vrti okoli storitev. V okolju, kjer vladata oblak in analitika, relativna vrednost digitalnih virov pospešeno narašča in prej ali slej doseže ter preseže vrednost fizičnih virov. Če naj digitalni viri in vsebine prepričajo tiste, ki so zanje pripravljeni plačati, morajo biti pospremljeni s kakovostnimi storitvami in inovacijami. Kaj to pomeni za podjetja?
Iz dneva v dan je bolj očitno, kako pomemben poslovni dejavnik postaja zvok/govor. Obvladovanje govornih podatkov je nova zlata (tehnološka) žila.
Če za podatke velja, da so nova nafta, potem analitika predstavlja njihovo rafinacijo. Iz podatkov namreč izvleče uporabne informacije – natančno in pravočasno, saj le take pridejo v poštev pri sprejemanju kakovostnih poslovnih odločitev. Ali vaše podjetje že premore analitično strategijo?
Preteklo desetletje je med drugim zaznamovala revolucija na področju poslovnega obveščanja. Razmah podatkov, ki smo mu priča, splošna dostopnost oblaka in drugi trendi pa že rišejo sliko prihodnosti – dobrodošli v podatkovno gnano dekado.
Pametni telefoni so danes nepogrešljiv pripomoček pri številnih vsakdanjih opravilih, a mobilnega plačevanja še ni med njimi. Čeprav se je pred dobrima dvema letoma zdelo, da bodo uporabniki hitro posvojili mobilno plačevanje kot sredstvo za plačilo izdelkov in storitev, se stvari v praksi odvijajo precej počasneje. Razlogov je veliko, a strokovnjaki menijo, da smo šele na začetku in pravi časi množične rabe šele prihajajo. Medtem pa se v ozadju ponudniki prerivajo v pripravah na nov val mobilnega poslovanja in plačevanja, ki bo nedvomno prinesel nove zmagovalce, pa tudi poražence.
Verjamem, da večini samostojnih podjetnikov in direktorjev v malih ali mikro družbah zledeni kri v žilah, ko kaj v povezavi z informacijsko tehnologijo neha delovati. To me včasih spomni na tisto znano šalo o policaju, ki zagleda bananin olupek na pločniku in takoj pomisli: »O, šit, spet bom padel«.
Danes skoraj v vsakem podjetju govorijo in razmišljajo o rešitvah s področja poslovnega obveščanja in napredne analitike. Poslovna okolja si želijo rešitev, ki jih vidijo v prospektih in na spletnih straneh ponudnikov – predvsem samopostrežne (in na prvi pogled vsemogočne) analitike za čim več poslovnih uporabnikov. Tehnološke konference ponudnikov so polne obljub, primerov iz prakse je bolj malo, pa še ti so večinoma res komaj kaj več kot osnovni. O napredni analitiki v praksi ni skoraj ne duha ne sluha, če ne gre ravno za globalne velikane, ki so poleg najdražjih programskih in strojnih rešitev »vpregli« še pregrešno drage podatkovne znanstvenike. Kako naj z njimi tekmuje povprečno slovensko podjetje? Ne more? Seveda lahko, le razmišljati mora znati.
Sistemi za upravljanje vsebin v podjetjih niso več niša, temveč postajajo nujnost. O njihovi uporabnosti ni dvoma, zablestijo pa takrat, ko jih podjetja povežejo s poslovnimi procesi in z drugimi (zalednimi) sistemi, kot so kadrovski in računovodski sistemi, nabava, sistemi za upravljanje odnosov s strankami in drugo.
Število dokumentov v poslovnih okoljih se še naprej povečuje, tako v analogni (beri: papirni) kot v digitalni obliki. Dokumentno bolj obremenjena poslovna okolja si danes praktično ne predstavljajo več dela brez sodobnega dokumentnega sistema oziroma sistema za upravljanje vsebin.
Podjetje Summit Leasing Slovenija je specializirano za dejavnost financiranje osebnih in lahkih komercialnih vozil, tako za fizične kot pravne osebe. Zaposleni v družbi imajo opravka z velikanskim številom pomembnih dokumentov, ki jih sproti ustvarijo in natisnejo. V želji po ureditvi tiskanja je podjetje to področje predalo v zunanje upravljanje.
Napovedi o pisarnah brez papirja se niso uresničile, niti se ne bodo v bližnji prihodnosti. Področje tiskanja v poslovnih okoljih velja za zrelo, neredko sodi tudi med kritične funkcije za poslovanje, posebej v podjetjih in organizacijah, kjer vlada birokracija.
Ne, tokrat ne razmišljamo o izvažanju ameriške demokracije v države, ki so (po naključju?) bogate z nafto in drugimi naravnimi viri, temveč o »oblaku«, ki ni prinesel tega, kar s(m)o obljubljali.
Ne glede na to, v kateri panogi gospodarstva deluje podjetje in kako veliko je, za svoje poslovanje uporablja informacije. Sodobna poslovna okolja so polna najrazličnejših vedno bolj digitalnih vsebin. Podjetja digitalni kaos skrbi, večina ga namreč ne zna obvladati. Količina in raznovrstnost vsebin sta se v zadnjih letih tako povečali, da predstavljata resen problem.
Proizvajalec grafičnih in osrednjih procesorjev AMD je zadnja leta trdo delal za to, da bi se vrnil v podatkovne centre. In to ne skozi stranska vrata, ne, temveč pri glavnem vhodu, pogrnjenem z rdečo preprogo. Družina strežniških procesorjev EPYC obljublja in dostavlja veliko, predvsem pa povsem novo dimenzijo procesorjev, namenjenih podatkovnim centrom.
Še preden se podjetje zapodi v vseobsežno avtomatizacijo poslovnih procesov, naj preveri, kateri delovni tokovi in naloge jo sploh podpirajo. Procesna avtomatizacija namreč ne deluje vedno in povsod.
V času digitalne preobrazbe se podjetja posvečajo predvsem zagotavljanju vrhunskih (ali pa vsaj boljših od konkurence) uporabniških izkušenj, saj te pogosto odločajo o prodajnih uspehih. Kadrovski strokovnjaki pa opozarjajo, da je digitalizacija odlična priložnost za izboljšavo delovnih mest in z njimi povezanih procesov. Zadovoljni zaposleni pač od sebe dajo (naj)več.
Arhiv
Po kategorijah
