Informacijsko varnost povprečen uporabnik najprej poveže z uporabniškimi imeni in gesli, a je seveda bistveno več kot to. Način izvedbe varnostnih mehanizmov močno vpliva na uporabniško izkušnjo – večinoma jo slabša. Pa bomo v prihodnje sploh še potrebovali gesla?
Še pred petimi leti smo na tehnoloških konferencah poslušali le zmerno optimistične napovedi, da se bo zaupanje v oblačne storitve le počasi večalo in da bo minilo še kakšnih 15 let, da bo oblak postal del našega vsakdana. Kljub temu danes zelo veliko podjetij že shranjuje podatke v oblak ali pa se aktivno spogleduje s to zamislijo.
Ogledali smo si tudi nekaj najboljših fintech praks in kaj prinašajo uporabnikom.
Pred panogo bančništva in financ so veliki pretresi, zanje bodo poskrbela predvsem tehnološka podjetja. Bančništvo kot tako se bo dobesedno znova izumilo, saj bo nova generacija inovativnih podjetij pravila igre v bančnem sektorju raztrgala. Dobrodošli v t. i. fintech svetu.
Informacijske tehnologije so bančništvu omogočile hitrejši razvoj, a zdi se, da ga trenutno tudi najbolj ogrožajo.
Verjetno ste že slišali vic o blondinki in bananinem olupku – brž ko ga zagleda, pomisli, šment, spet bom padla. Če v tem vicu blondinko zamenjamo z banko, vlogo bananinega olupka kaj hitro prevzame tehnologija.
Delovna mesta so dinamična in pogosto spreminjajoča se okolja. Hitrost sprememb je vse večja, o tem priča že pogled v pisarne iz leta 2000. Čeprav je napovedovanje podobe pisarne prihodnosti nehvaležna naloga, je bližnja vizija – moderna pisarna leta 2020 – že bistveno bolj jasna.
Mobilnost zaposlenih in mobilno poslovanje pospešeno postajata prioriteti podjetij, ko se ta spoprijemljejo s programsko opredeljenim in storitveno navdahnjenim poslovnim okoljem. Tisti, ki danes resnično obvladujejo mobilnost in z njo povezane aplikacije, vsebine in storitve, so namreč zmagovalci.
Najnovejše rešitve za skupinsko delo in sodelovanje obetajo precej bolj urejeno delo, zlasti tam, kjer sodelujemo pri številnih projektih in skupinah. V primerjavi s preteklostjo ponudijo preprostejši začetek in vsakdanjo rabo, če le nimamo preveč specifičnih želja. Povezovanje z zunanjimi spletnimi storitvami in viri podatkov, uporaba botov in tesna integracija z mobilnimi napravami so ključni za uspeh na tem področju, polnem konkurentov.
Unistarjev RoglIT je že tradicionalno dogodek, ki vsako leto začne sezono domačih konferenc IT. Letošnji poslovno- izobraževalni dogodek je bil že 12. po vrsti, rdeča nit pa je izpostavila pomen nepretrganega poslovanja.
Pred desetletjem ali dvema se nam še svitalo ni, da bomo uporabniki množično uporabljali mobilne telefone za dostop do spletnih vsebin, iskanje in nakupovanje najrazličnejših izdelkov in storitev. Da bomo v žepu ali torbici nosili prenosno kamero, fotoaparat, digitalno denarnico, spojeno na tiskovino, ki bo imela zmogljivosti strežnika in se bo zmogla brez kabla povezati praktično kamorkoli. Da bomo produktivno delali s »ploščicami«. Čeprav danes mobilne rešitve v priponi pogosto spremlja mala črka »m«, so vse prej kot majhne – mobilnost je velika stvar. In velik posel.
Družba Plutal 2000 je specializiran izdelovalec vseh vrst zapork na področju prehrambne, farmacevtske in kemične industrije. Podjetje z več kot stoletno zgodovino je eden največjih evropskih izdelovalcev zapork, ki konkurenčne prednosti gradi na lastnem znanju in tehnoloških sistemih, procesih ter inženirstvu in merilni tehniki.
Poslovna analitika je ustreznica poživilom v športu. Kaj vse lahko z njo dosežejo podjetja, nam je na dogodku Analytics Experience 2016 pojasnil Wayne Thomson, glavni podatkovni znanstvenik družbe SAS.
V poslovnem svetu se pojma poslovna analitika in poslovna analiza pogosto zamenjujeta ali, kljub očitnim razlikam, celo enačita. Da je zmeda še večja, imamo tu še poslovno inteligenco, ki jo v slovenščino pogosto prevajamo tudi kot poslovno obveščanje ali poslovno odločanje. Zmešnjava? Popolna. A le dokler ne boste do konca prebrali tega članka.
Konec starega in začetek novega leta je že tradicionalno priložnost, da se zazremo v prihodnost in predvsem nastavimo strategijo za nova vlaganja in nadaljnji razvoj. Vse to počnemo zato, da bi ohranili pravo pot in po možnosti našli še kak dodaten element za doseganje večje konkurenčnosti na trgu. V pomoč so nam napovedi, ki jih v tem obdobju opravijo ugledni strokovnjaki analitskih družb, kot sta Gartner in IDC.
Algoritmi umetne inteligence v zadnjem času hitro vstopajo v vse segmente tehnoloških izdelkov in storitev, pri tem pa omogočajo stvari, ki doslej niso bile možne. Od napovedovanja dogodkov do avtomatizacije kompleksnih strojev in pogovora z računalniki v naravnem jeziku. Nekateri že trdijo, da smo na pragu nove revolucije, ki bo med drugim spremenila vlogo ljudi in računalnikov v vsakdanjem življenju. Toda ali lahko umetna inteligenca nadomesti tudi intelektualno delo, kot je na primer programiranje teh računalnikov?
Poplava podatkov ne le duši podjetja, temveč je hkrati tudi žarek upanja, da bomo vsi skupaj nekoč živeli in delali bolje. A le, če nam bo uspelo vpreči tako poslovno analitiko kot »nos« za posel.
Julija letos je računovodjem po Sloveniji zastal dih, ko jih spletni brskalniki niso več spustili na spletne strani finančne uprave, češ da povezava ni varna. FURS je sicer hitro pripravil obvoz, ki je dostop spet omogočil, a pri tem poteptal varnostne standarde. Obljubili so sistemsko rešitev, toda po skoraj pol leta varnost ostaja polovičarska, problem pa obsega celotno državno upravo
Estonija se rada predstavi kot E-stonija, ker je država z najbolj informatizirano državno upravo v Evropi. Državljani imajo elektronske osebne izkaznice, s katerimi je mogoče po internetu postoriti večino opravkov z državno upravo. Pred desetletjem so uvedli tudi internetne volitve, s katerimi so želeli volivcem olajšati delo. Rezultat je vse prej kot navdušil.
Priiznajmo si, računalniki, programska oprema, informacijska infrastruktura, »oblaki«, vse skupaj počasi postaja tolikšno, tako zapleteno in zahtevno, da je že skorajda neobvladljivo. Oziroma je obvladljivo le z zelo velikim vložkom kapitala, tako finančnega kot izobraževalnega in človeškega. Zaenkrat še.
Kot pri gradnji hiše, kjer najprej narišemo načrt in šele nato primemo v roke zidarska orodja, ob snovanju aplikacije sprva praviloma nastane »mockup«. Gre za prototip, ki omogoča testiranje funkcionalnosti sistema, uporabniškega vmesnika in oblikovanja aplikacije. V preteklosti smo vse našteto skušali simulirati na papirju, danes pa nam je na voljo precejšnje število nadvse sposobnih programskih pripomočkov.
Vsak sistemski upravitelj ima svoj komplet orodja, ki mu zaupa in ga vsak dan uporablja. Katera so ta orodja, je precej odvisno tudi od tega, s kakšnim problemi se iz dneva v dan srečuje pri svojem delu, kakšne tehnologije uporablja in vzdržuje in tudi od tega, kaj rad postori »peš« in kaj brez skrbi rad prepusti avtomatizaciji.
Eden največjih izzivov svetovnega spleta je dokazovanje istovetnosti uporabnika. Spletna identiteta je velikokrat izmišljena, občasno projekcija videnja samopodobe, dostikrat skrita pod plašč anonimnosti, ki posamezniku dovoljuje svobodnejše izražanje. Po drugi strani je zagotavljanje istovetnosti uporabnika v spletu zelo zahtevno opravilo, saj je možnosti potvarjanja identitet zelo veliko.
Osebno se imam za dokaj prizemljenega uporabnika tehnologije, ki ne verjame v teorije zarote. Vsaj ne tako zelo, da bi na vsakem koraku opozarjal na množico različnih lobijev, ki nam menda krojijo življenje. Od farmacevtskih in biogenetskih do, seveda, državnih. Res pa je, da sem bil o tem stališču v zadnjih letih že prisiljen vnovič razmisliti. Pred nekaj leti, ko je prišlo na dan, da sta bili vojni v Afganistanu in Iraku sproženi na podlagi (nalašč) prirejenih podatkov in »dejstev«, nazadnje pa nekaj kasneje, ko je Edward Snowden razgalil mednarodno obveščevalno skupnost in njene vohunske metode, ki danes prodirajo v vse pore naših digitalnih življenj. Ta dva preobrata sta mi dala misliti, ko mi je kolega na kavi omenil, da tudi zadnja afera v zvezi s Samsungom že malce smrdi po zaroti.
Strežnik Exchange je Microsoftov paradni konj, ko gre za izdelke, namenjene sporočanju. Že zdavnaj je prerasel v nadvse zapleten ekosistem, ki ni več namenjen le izmenjavi elektronske pošte znotraj organizacije in s svetom. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da strežnik Exchange ne bi bil niti približno tako uporaben, če na drugi strani ne bi imel tudi odličnega odjemalca.
--Neodvisne ameriške medijske spletne dveri Mother Jones so konec junija 2016 objavile preiskovalno zgodbo iz ameriških zasebnih zaporov. Dolga je bila sedemdeset tisoč znakov (za primerjavo – tale članek je dolg deset tisoč znakov), vsebovala je podrobne tabele in grafe, ustvarjalci so poleg besedila objavili še šest videoposnetkov in zvočni komentar.
Predlog sprememb Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-1C, ki je bil do konca avgusta 2016 v javni obravnavi, predvideva tudi samodejno zaporo spletnih domen z Interpolovega seznama iWOL (Interpol Worst Of List). Bo to odločilen korak pri zatiranju otroške pornografje ali gre v resnici za kršenje človekovih pravic?
Kot sistemskemu upravitelju manjšega podjetja mi praviloma največ sivih las povzročajo naprave, ki ždijo med digitalnim in analognim svetom. Tiskalniki, optični bralniki, faks ... Zadnje leto pa se jim pridružujejo še certifikati.
Malce pred koncem redakcije je svetovni svet obletela novica o tem, kako se je Hewlett-Packard odločil, da bo s 13. septembrom v svojih tiskalnikih enostavno prepovedal uporabo združljivih kartuš. Kot je na Facebooku zapisal eden naših avtorjev – če bi bila povprečna cena tiskalnika okoli 15.000 evrov, bi bila to nova afera Volkswagen. Ker pa ni, bo vse skupaj za kar nekaj časa potihnilo, vsaj dokler se ne prebudi Evropska komisija, ki ima v tej smeri včasih povedati prav zanimive stvari.
Pametni telefon sodobnemu človeku omogoča, da številna opravila postori na poti, ne da bi pogrešal druge pripomočke. Med priročnejšimi zmožnostmi je ustvarjanje digitalnih zapiskov. Z naslednjimi aplikacijami nam ne bo nikoli več ušla iz glave niti ena naključna zamisel, pa četudi tisti hip nimamo pri sebi svinčnika in beležke.
Arhiv
Po kategorijah
