Ste se kdaj vprašali, kaj definira sodobna podjetja? Njihovi poslovni procesi in zaposleni. »Upravljanje« obojih pa je pravcata znanost v malem. Nič čudnega torej, da si podjetja pri tem pomagajo z informacijsko tehnologijo, poslovni DNK namreč stalno teži k napredku.
V prejšnji številki smo si ogledali, kako so sestavljeni moderni superračunalniki, in od daleč pokukali v slovenske superračunalniške zmogljivosti. Tokrat pa smo vzeli pot pod noge in jo mahnili v Novo Gorico, kjer v predmestju Kromberk najdemo enega večjih komercialnih superračunalnikov na Slovenskem.
Preživetje in razcvet v digitalnem gospodarstvu (bo)sta odvisna od tega, kako uspešno se bodo podjetja spoprijela s trendi. In jih prehitela, oziroma vsaj spremenila v poslovne priložnosti ter v praksi uresničila skozi inovacije. Prvi bodo seveda v (očitni) prednosti.
V tem prispevku nas zanima predvsem, kako se e-poslovanja lotevajo evropska podjetja. Na pomoč nam je priskočila uradna statistika Evropske unije, ki ugotavlja, da so podjetja v Evropi pri uvajanju in integraciji rešitev IKT s področja e-poslovanja precej počasna.
Brezpapirno poslovanje je nekakšen sveti gral elektronskega poslovanja. Z njim lahko podjetja znižajo (nepotrebne) stroške, pospešijo izvajanje poslovnih procesov, dosežejo boljši nadzor nad dokumenti in zagotovijo varnejše poslovanje. Moto podjetij, ki se spogledujejo z elektronskim poslovanjem, naj se glasi: »Manj papirja, več prihrankov!
Slogan olimpijskih iger »više, hitreje, močneje« bi lahko v poslovanje prevedli nekako takole: »digitalno, še hitreje, natančneje«. Poslovanja podjetij vseh velikosti, pa tudi obrtnikov in samostojnih podjetnikov, v zadnjem desetletju nič ni zaznamovalo bolj kot prav digitalizacija. E-poslovanje postaja vseprisotno, in to ne zgolj med podjetji, temveč tudi med državljani in državo. Papir je v sodobnih okoljih ne le strošek, temveč pogosto tudi cokla razvoja in trdovraten ostanek birokratizacije. Ali kot je v šali dejal eden izmed voditeljev programa letošnje konference NT – »Drevesa bi raje porabljali za izdelavo zobotrebcev.«
Cisco Visual Networking Index (VNI) je globalna raziskava, ki vsako leto temeljito preuči dogajanje v svetu telekomunikacij, v ospredju pa so fiksna in mobilna omrežja ter trendi. Lani smo Zemljani postavili nov mejnik, v enem letu smo prek interneta prenesli več kot zetabajt podatkov. Ob tem smo seveda postavili/popravili še marsikateri drug »rekord«.
Sodobne poslovne telekomunikacije so rešitve po meri. Podjetja najrazličnejše komunikacijske kanale, kot so internet, fiksna in mobilna telefonijo, družabna omrežja, video itd., različno integrirajo v svoje poslovanje. Preverili smo, kako se v praksi lotevajo telekomunikacijskih izzivov.
Industrija telekomunikacij danes uživa v svoji vseprisotnosti in nepogrešljivosti v očeh strank in uporabnikov. A kaj kmalu se bo morala znova dokazovati. Njene sposobnosti in razpoke bo dodobra preveril internet stvari.
Ko človek pomisli na kibernetsko vojskovanje, se mu pred očmi najverjetneje izrišejo podobe ameriške filmske industrije. Zamaskirani posamezniki za prenosniki besno tipkajo in ob pritisku na tipko ENTER kamera preskoči na eksplozijo jedrske elektrarne na drugem koncu sveta.
Izbira za podjetje najprimernejše programske rešitve upravljanja odnosov s strankami lahko močno izboljša sodelovanje s strankami in med zaposlenimi, poveča produktivnost in prodajne številke ob sočasnem povečanju zadovoljstva vseh vpletenih. CRM torej potrebuje sleherno podjetje, mi pa smo si ogledali, kako ga pravilno izbrati in uvesti v poslovanje.
V prodaji in trženju je treba uporabiti vse, kar imajo podjetja na voljo – povpraševanja, podatke o strankah in pretekli prodaji, odzive strank, povezave, namige, obstoječa razmerja in, seveda, tehnologijo. Sistemi za upravljanje odnosov s strankami so se precej dobro namnožili tudi v slovenskih podjetjih.
Pri odločitvi za rabo sistema CRM velja izbrati takega, ki se lahko prilagodi konkretnim potrebam podjetja. Prodajno in podporo osebje bo namreč najbolj učinkovito takrat, ko bo imelo na voljo orodje, popolnoma prilagojeno svojemu načinu dela.
Gradimo varnejši svet
V svetu elektronov in bitov na nas prežijo številne nevarnosti, a to ne pomeni, da smo povsem brez moči. Verjetnost, da nas zadenejo nevšečnosti, lahko korenito zmanjšamo z uporabo dobrih varnostnih praks. Nekatere izmed njih so samoumevne, druge bodo še postale take. Nekatere so namenjene rabi doma, druge uporabljajo tudi velike organizacije.
Informacijsko varnost povprečen uporabnik najprej poveže z uporabniškimi imeni in gesli, a je seveda bistveno več kot to. Način izvedbe varnostnih mehanizmov močno vpliva na uporabniško izkušnjo – večinoma jo slabša. Pa bomo v prihodnje sploh še potrebovali gesla?
Še pred petimi leti smo na tehnoloških konferencah poslušali le zmerno optimistične napovedi, da se bo zaupanje v oblačne storitve le počasi večalo in da bo minilo še kakšnih 15 let, da bo oblak postal del našega vsakdana. Kljub temu danes zelo veliko podjetij že shranjuje podatke v oblak ali pa se aktivno spogleduje s to zamislijo.
Ogledali smo si tudi nekaj najboljših fintech praks in kaj prinašajo uporabnikom.
Pred panogo bančništva in financ so veliki pretresi, zanje bodo poskrbela predvsem tehnološka podjetja. Bančništvo kot tako se bo dobesedno znova izumilo, saj bo nova generacija inovativnih podjetij pravila igre v bančnem sektorju raztrgala. Dobrodošli v t. i. fintech svetu.
Informacijske tehnologije so bančništvu omogočile hitrejši razvoj, a zdi se, da ga trenutno tudi najbolj ogrožajo.
Verjetno ste že slišali vic o blondinki in bananinem olupku – brž ko ga zagleda, pomisli, šment, spet bom padla. Če v tem vicu blondinko zamenjamo z banko, vlogo bananinega olupka kaj hitro prevzame tehnologija.
Delovna mesta so dinamična in pogosto spreminjajoča se okolja. Hitrost sprememb je vse večja, o tem priča že pogled v pisarne iz leta 2000. Čeprav je napovedovanje podobe pisarne prihodnosti nehvaležna naloga, je bližnja vizija – moderna pisarna leta 2020 – že bistveno bolj jasna.
Mobilnost zaposlenih in mobilno poslovanje pospešeno postajata prioriteti podjetij, ko se ta spoprijemljejo s programsko opredeljenim in storitveno navdahnjenim poslovnim okoljem. Tisti, ki danes resnično obvladujejo mobilnost in z njo povezane aplikacije, vsebine in storitve, so namreč zmagovalci.
Najnovejše rešitve za skupinsko delo in sodelovanje obetajo precej bolj urejeno delo, zlasti tam, kjer sodelujemo pri številnih projektih in skupinah. V primerjavi s preteklostjo ponudijo preprostejši začetek in vsakdanjo rabo, če le nimamo preveč specifičnih želja. Povezovanje z zunanjimi spletnimi storitvami in viri podatkov, uporaba botov in tesna integracija z mobilnimi napravami so ključni za uspeh na tem področju, polnem konkurentov.
Unistarjev RoglIT je že tradicionalno dogodek, ki vsako leto začne sezono domačih konferenc IT. Letošnji poslovno- izobraževalni dogodek je bil že 12. po vrsti, rdeča nit pa je izpostavila pomen nepretrganega poslovanja.
Pred desetletjem ali dvema se nam še svitalo ni, da bomo uporabniki množično uporabljali mobilne telefone za dostop do spletnih vsebin, iskanje in nakupovanje najrazličnejših izdelkov in storitev. Da bomo v žepu ali torbici nosili prenosno kamero, fotoaparat, digitalno denarnico, spojeno na tiskovino, ki bo imela zmogljivosti strežnika in se bo zmogla brez kabla povezati praktično kamorkoli. Da bomo produktivno delali s »ploščicami«. Čeprav danes mobilne rešitve v priponi pogosto spremlja mala črka »m«, so vse prej kot majhne – mobilnost je velika stvar. In velik posel.
Družba Plutal 2000 je specializiran izdelovalec vseh vrst zapork na področju prehrambne, farmacevtske in kemične industrije. Podjetje z več kot stoletno zgodovino je eden največjih evropskih izdelovalcev zapork, ki konkurenčne prednosti gradi na lastnem znanju in tehnoloških sistemih, procesih ter inženirstvu in merilni tehniki.
Poslovna analitika je ustreznica poživilom v športu. Kaj vse lahko z njo dosežejo podjetja, nam je na dogodku Analytics Experience 2016 pojasnil Wayne Thomson, glavni podatkovni znanstvenik družbe SAS.
V poslovnem svetu se pojma poslovna analitika in poslovna analiza pogosto zamenjujeta ali, kljub očitnim razlikam, celo enačita. Da je zmeda še večja, imamo tu še poslovno inteligenco, ki jo v slovenščino pogosto prevajamo tudi kot poslovno obveščanje ali poslovno odločanje. Zmešnjava? Popolna. A le dokler ne boste do konca prebrali tega članka.
Konec starega in začetek novega leta je že tradicionalno priložnost, da se zazremo v prihodnost in predvsem nastavimo strategijo za nova vlaganja in nadaljnji razvoj. Vse to počnemo zato, da bi ohranili pravo pot in po možnosti našli še kak dodaten element za doseganje večje konkurenčnosti na trgu. V pomoč so nam napovedi, ki jih v tem obdobju opravijo ugledni strokovnjaki analitskih družb, kot sta Gartner in IDC.
Arhiv
Po kategorijah
