Video projektorji so še vedno in bodo verjetno vselej korak dlje od vse večjih ploskih televizorjev. Predvsem po velikosti slike, ki jo lahko projicirajo, še vedno pa tudi po kakovosti prikazane slike. Vendar pa je mogoče že tako odlično sliko visoke ločljivosti še nekoliko izboljšati. Dobrodošli v svet interpolacije gibanja.
Elektronski papir bo spremenil naša življenja. Elektronski papir bo izrinil navadnega. Elektronski papir bo rešil drevesa. Pa bo res tako, ali pa bo elektronski papir šel po poti pisarne brez papirja, ki nam jo tudi že obljubljajo kakšno četrtletje?
Pojavil se je bralnik. Mini aparat žepnega formata, ki ponuja vsebine knjig na zaslonu. Tiskana knjiga, ki je od Guttenberga dalje suvereno dominirala, je dobila novega tekmeca. Klasični računalnik, na katerem ste lahko prebirali knjižne vsebine, navzlic svoji priročnosti ni postal resen konkurent knjigi. Napornost gledanja v bleščavi zaslon je tak hendikep, da knjige ne ogrozi.
O panoramskih fotografijah smo v Monitorju že pisali, a smo takrat zgodbo kar precej omejili - omenjali smo le panorame, ki se razširjajo v eno smer. Ker pa si pri ogledovanju sveta navadno privoščimo malo več svobode in pogled premikamo tudi gor in dol, se posvetimo še drugi vrsti panoramskih fotografij - prostorskim slikam.
Spletna solata je s popularizacijo spletnih dnevnikov, ki so s preprostim vmesnikom in spodobno obliko navdušili več deset milijonov ljudi po vsem svetu, postala bogatejša še za nekaj glav radiča. Ljudje so se morali iz pasivnih klikerjev po spletnih mestih, na katerih se je vsebina spreminjala nekajkrat na leto, preleviti v spletne lovce, ki so vsak dan spreminjajoče se spletne vsebine konzumirali hitro in sproti. Na pomoč jim je prišla tehnologija, ki je zelo olajšala urejanje in prebiranje blogov.
Položaj domačih uvoznikov in prodajalcev strojne opreme sta v zadnjih letih močno spremenila dva vladna ukrepa, natančneje uredbi. Prva, o kateri smo v Monitorju že pisali, jim je naprtila dodatne stroške za razgradnjo stare opreme, z drugo pa jim je država obesila dodaten davek, iz katerega naj bi se poplačali avtorji, prikrajšani zaradi nepooblaščenega kopiranja njihovih del.
Vse kaže, da bomo tudi v Sloveniji letos dobili prve televizijske kanale v visoki ločljivosti lastne produkcije in morda jih boste ob izidu te številke Monitorja že lahko spremljali prek digitalnega kabelskega omrežja (DVB-C) ali prek digitalne prizemeljske televizije (DVB-T). HDTV letos "osvaja" Evropo, samo v zadnjega pol leta se je število satelitskih kanalov v visoki ločljivosti povečalo za vsaj sto.
Na spletnih straneh, v forumih, klepetalnicah in drugih internetnih storitvah se vsak dan srečujemo z velikanskim in neobvladljivim številom uporabniških imen in gesel. Zaradi take poplave zahtev gesla in uporabniška imena na vseh straneh izbiramo bolj ali manj enako. Poskusi reševanja te zagate niso novi - omenimo le Microsoft s tehnologijo Passport, ki se je kasneje preimenovala v Microsoft Windows Live ID. Vendar se nobena izmed rešitev ni uveljavila, predvsem zaradi sumničavosti uporabnikov do podjetij, ki ponujajo te tehnologije. Ali je tudi OpenID le še en poskus, ki bo spodletel?
Dokler ni Microsoft leta 1996 predstavil ActiveX, je bil splet veliko varnejši. Kajti vsaka izvršna koda, ki je distribuirana prek medmrežja, je poligon za razvijanje novih načinov zlorab. ActiveX je očitno idealen poligon za kaj takega. Zadostuje bežen pogled na priljubljeno "skladišče" izkoriščevalske kode, Milw0rm. Med zadnjimi tridesetimi "remote exploiti" je kar 23 posledica katere izmed varnostnih vrzeli v ActiveX.
Kaj si želi povprečen uporabnik računalnikov? Velik disk. Velik zaslon. Hiter računalnik. Hitro povezavo v svet. Predvsem pa nobenih kablov.
Konec lanskega leta se je iztekla znana petletna stava, v kateri sta direktor digitalnih izdaj založniškega velikana New York Times ter eden pionirjev "spleta 2.0", Dave Winer, soočila svoja pogleda na prihodnji razvoj spleta. Winer je trdil, da bodo med zadetki Googla za pet najbolj vročih novic leta spletni dnevniki uvrščeni bolje od člankov digitalnega New York Timesa.
Preprosto vezje na matični plošči, zadolženo za krmiljenje zvočnika, je bilo včasih sposobno ustvarjati zvok le s pulzi pravokotnih oblik. Za opozorilne računalniške piske je sicer zadostovalo, a reprodukcija v realnosti prisotnih zvokov zahteva precej več. Takrat so le redki razmišljali o večsteznem snemanju in urejanju zvoka za domačim računalnikom. Danes se lahko urejanja zvoka lotimo na skorajda vsakem računalniku (glej članek PC za domačo video urejanje) in celo s programsko opremo, ki nas ne bo stala prav nič. O slednji si bomo prebrali v pričujočem članku.
Daleč so že časi, ko smo na Amazon gledali zgolj kot na spletno prodajalno knjig. Z leti je svojo dejavnost razširil na prodajo praktično vsega, kar je mogoče poslati po pošti, zakoračil pa je tudi na področje strojne opreme, saj je predstavil svojo bralno napravo Kindle. Za tako širitev dejavnosti je poleg izvrstne logistične podpore treba silno veliko vloženega dela na tehnični strani. Amazon je v teh letih razvil vrhunske tehnološke rešitve, ki jih ponuja tudi zunanjim uporabnikom prek spletnih storitev.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
