Naroči se na Monitor Spletni nakup Naroči se na tedenske novice

  • GPS za delovanje potrebuje vsaj 24 satelitov, ki so razporejeni po orbitah tako, da so ves čas z vsake točke na Zemlji vidni vsaj štirje. (Zaradi preglednosti ni v merilu.)

    Sateliti, brez katerih ne moremo

    Večina prenosnih pametnih naprav svojo lokacijo na zemeljski obli pozna bolje kot njihovi uporabniki. Z iskanjem šibkih signalov satelitov, ki krožijo 20.000 kilometrov nad njimi, in nekaj matematike lahko vsak trenutek na nekaj metrov natančno izračunajo svoj položaj. Globalni sistem pozicioniranja (GPS) že dvajset let omogoča navigacijo praktično kjerkoli na zemeljskem površju in v zraku, za njim pa stoji več tisoč zaposlenih in 400 milijonov dolarjev na leto za vzdrževanje.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 25.11.2014 | Avtor: Matej Huš | Monitor December 2014
  • Obdelava stekla Gorilla Glass v vroči kopeli raztaljenega kalijevega nitrata. Vir: Corning Incorporated

    Steklo ali kristal

    Moderni telefoni so čudo tehnike, a je eden njihovih najbolj dovršenih delov pogosto po krivici prezrt. Steklena prevleka na zaslonu je s svojo pravilno prozornostjo neopazna in nase kričeče opozori šele, ko se pri padcu na njej naredi znameniti pajčevinasti vzorec, lastnik pa dobi masten račun s servisa. V resnici je natančna tehnika izdelave stekla ena najbolj varovanih skrivnosti, nadomestiti pa jo želijo kar s kristali.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 25.11.2014 | Avtor: Matej Huš | Monitor December 2014
  • Pri uporabi Joyna vidimo rumeno ikono pri stikih, ki ga prav tako podpirajo. Te lahko kličemo, jim pišemo in pošiljamo vse druge podatke, ki jih podpira Joyn.

    Moderni GSM

    Komunikacijske funkcije, ki jih podpirajo današnja mobilna omrežja in operaterji, močno zaostajajo za zmogljivostmi mobilnih naprav. To sta opravljanje klicev ter pošiljanje in sprejemanje kratkih sporočil, dodatno pa je mogoč tudi prenos podatkov. Že nekaj let je zato v pripravi standard s simpatičnim imenom Joyn, ki bo omogočil več brez nameščanja dodatnih aplikacij.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 28.10.2014 | Avtor: Matej Huš | Monitor November 2014
  • Premikanje po prostoru

    Premikanje po prostoru

    Upravljanje računalnikov in druge elektronike s pritiski tipk in gumbov se v 21. stoletju zdi nekoliko zastarelo. Filmi nas že vrsto let prepričujejo, da bo v bližnji prihodnosti upravljanje bolj podobno naravni človeški interakciji. Pomembna smer v razvoju naravnega uporabniškega vmesnika je prepoznavanje kretenj, ki ga je domačemu uporabniku prvi res množično približal Microsoft s Kinectom, sledili pa so tako multinacionalke kot start-upi.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 28.10.2014 | Avtor: Matej Huš | Monitor November 2014
  • Daniellov člen je šolska različica galvanskega člena oziroma baterije. Med praznjenjem se cinkova ploščica raztaplja v raztopini lastnih ionov, na bakrovo ploščico pa se nalaga dodaten baker, ko se reducirajo bakrovi ioni iz raztopine. Člen se izprazni, ko enih ali drugih (skoraj) zmanjka. Vir: McMurry, Fay – Chemistry

    Litij, ki poganja mobilni svet

    Komponenta vseh prenosnih elektronskih naprav, ki se na videz že dolgo časa ni opazneje spremenila, so baterije. Navadno nas razočarajo ravno takrat, ko telefon najbolj potrebujemo, obenem pa predstavljajo največjo coklo v razvoju. A v resnici je razvoj na tem področju silovit, le da se za običajnega uporabnika praviloma zvede v eno samo številko.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 26.8.2014 | Avtor: Matej Huš | Monitor September 2014
  • Mikroskopska slika Intelovega 3D tranzistorja.

    Čipi v treh razsežnostih

    Inženirji razmišljajo o tem, kako na čedalje manjši prostor stlačiti čedalje več tranzistorjev in drugih elektronskih elementov ter električnih povezav. Ko se miniaturizacija komponent počasi bliža fizikalnim omejitvam, so se domislili nove zvijače, ki jo arhitekti poznajo že tisočletja. Čipe bi lahko zlagali tudi v višino.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 24.6.2014 | Avtor: Matej Huš | Monitor Julij-avgust 2014
  • Najpogostejši vzorci prstnih odtisov (z leve) lok, zanka in vrtinec.

    Gesla na prstih

    Dražji prenosniki že nekaj časa omogočajo prijavo s prstnimi odtisi. Pametne biometrične ključavnice prav tako že nekaj let niso nič nedosegljivega. Zlikovce pa policisti z njimi lovijo že dobro stoletje. Toda v življenje slehernika sta uporabo prstnih odtisov prinesla šele Applov iPhone 5S in Samsungov Galaxy S5. To je med varuhi zasebnosti vzbudilo precejšnje nelagodje. Dokaj neupravičeno.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 27.5.2014 | Avtor: Matej Huš | Monitor Junij 2014
  • Imaš dovolj črtic?

    Imaš dovolj črtic?

    Kljub dobremu stanju s pokritostjo z mobilnim signalom se še vedno najdejo temne lise, kjer signala ni, oziroma je prešibak, da bi nam res koristil. To se še hitreje zgodi s podatkovnim prenosom, ki ima še nekoliko slabši domet. Rešitev? Dodatne dostopne točke 3G, ki jih namestimo v svoji bližini.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 22.4.2014 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Maj 2014
  • Tiskalnik uporablja modro barvilo, s katerim ločimo njegove izpise od izpisov navadnih tiskalnikov. Žal je nekoliko manj kontrastno in slabše berljivo od navadnega laserskega izpisa.

    Natisni, očisti

    Čeprav se redno pritožujemo, da se pri tiskalnikih bolj malo dogaja, se podjetja očitno kljub vsemu ukvarjajo tudi z razvojem. Prejšnji mesec smo tako pisali o brizgalniku, ki tiska po sto strani na minuto, tokrat pa bomo predstavili Toshibino napravo, ki zna papir očistiti natisnjenega.  

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 25.3.2014 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor April 2014
  • Primerjava velikosti procesorjev z arhitekturo Ivy Bridge (levo) in Haswell (desno)

    Več jeder in predpomnilnika, boljša grafika

    Kaj lahko pričakujemo letošnje in prihodnje leto? Bodo nove procesorske arhitekture bistveno hitrejše? Bo vsa pohitritev temeljila predvsem na veliko večjih pomnilnikih in dodanih procesorskih jedrih? Se lahko delovni takt sploh še kaj poveča? Bo grafični procesor postal obvezni del glavnega procesorja, ki bo obenem še enako zmogljiv kakor kak superračunalnik iz devetdesetih let preteklega stoletja?

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 25.2.2014 | Avtor: Simon Peter Vavpotič | Monitor Marec 2014
  • Tiskalnik ni videti nič posebnega, spominja na pisarniške laserske naprave.

    Najhitrejše kapljice

    Področje tiskalnikov je vsekakor med manj zanimivimi, ki jih pokrivamo v Monitorju. Sprememb oziroma novosti je v zadnjih deset in več letih zelo malo. To pa še ne pomeni, da izdelovalci teh naprav ne razvijajo naprej. V Brotherju so nam predstavili nov brizgalni (!) tiskalnik, ki zmore hitrost sto strani na minuto.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 25.2.2014 | Avtor: Jure Forstnerič | Monitor Marec 2014
  • Shema zgradbe grafične kartice, ki podpira GPGPU.

    Čuda iz Nvidie

    Preštejte, koliko procesorskih jeder imate v svojem računalniku. Dva, štiri, osem? Če imate grafično kartico, izdelano v zadnjih letih, jih imate v resnici nekaj sto. Večina teh jeder domuje na grafični kartici, a to ne pomeni, da znajo preračunavati samo grafiko. V zadnjih letih je nesluten razvoj doživela tehnologija GPGPU, ki omogoča izkoriščanje te množice jeder za raznovrstne operacije. Pohitritve so velikanske.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 28.1.2014 | Avtor: Matej Huš | Monitor Februar 2014 | Teme: grafične kartice
  • Kakšni so današnji mikroračunalniki?

    Kakšni so današnji mikroračunalniki?

    Prvi splošnonamenski mikroračunalnik, ki mu je uspelo vzbuditi zanimanje svetovne javnosti, je bil Raspberry Pi, prvotno namenjen predvsem učenju programiranja. V začetku smo ga lahko kupili le brez ohišja. Zdaj je podobnih izdelkov že okoli 100. Zanimalo nas je, koliko so v resnici uporabni, še posebej v primerjavi z veliko zmogljivejšimi mini osebnimi računalniki.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 28.1.2014 | Avtor: Simon Peter Vavpotič | Monitor Februar 2014
  • RNGji za osebni računalnik, ki vzorčijo entropijo okolice za tvorjenje naključnih števil, so lahko v obliki razširitvenih kartic.

    Ko mora biti naključje res naključje

    Naključna števila potrebujemo pri šifriranju, poganjanju simulacij, analizi podatkov, vzorčenju, integriranju, razvrščanju na naključnih seznamih in še marsikje. Potrebe so tolikšne, da metanje kock in kovancev že zdavnaj ne zadostuje več. Pomislimo na pomoč računalnikov. Ti znajo dandanes izračunati skorajda vse, le naključnih števil ne. Od kod jih dobimo?

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 17.12.2013 | Avtor: Matej Huš | Monitor Januar 2014
  • Ustvarjanje navideznega diska (t. i. »ramdisk«) v pomnilniku pod Windows 7

    Prihajajo zares veliki pomnilniki

    Novi 64-bitni mikroprocesorji in glavni pomnilniki z nekaj 10 GB so odprli nešteto možnosti za razvoj bistveno zmogljivejše programske opreme. IDF 2013 je »postregel« s prvimi moduli SDRAM DDR4 in  čipovnimi nabori z novimi arhitekturami, ki bodo naprodaj prihodnje leto.

    Nove tehnologije
    Objavljeno: 17.12.2013 | Avtor: Simon Peter Vavpotič | Monitor Januar 2014
Naroči se na Monitor Spletni nakup Naroči se na tedenske novice

Arhiv

Po letih

Po kategorijah

Po avtorjih

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.


Več o piškotkih in nastavitve piškotkov