Članki - Tehnomanija / Avtor - Vladimir Djurdjič

  • Tekma za prestiž

    Ko so se v preteklosti računalniška podjetja podala na področja, na katerih niso imela (dolgoletnih) izkušenj, se ti poizkusi navadno niso končali preveč uspešno. Kljub temu se to dogaja še naprej, pravzaprav celo še bolj intenzivno in s širšimi ambicijami. Poglejmo le Googlovo udejstvovanje na področju avtomobilov, robotike, medicine in telekomunikacij. Apple kot eden glavnih tekmecev očitno ne more ali ne želi stati križem rok. Poleti so pricurljale informacije, da se je dogovarjal z nemškim izdelovalcem BMW za dobavo ali partnerstvo pri električnih avtomobilih, ki bi bili osnova Applovim modelom za avtonomno vožnjo. Apple se menda tudi spogleduje z možnostjo, da bi postal ponudnik telekomunikacijskih storitev z odkupom prostih zmogljivosti omrežij v ZDA in Evropi. Novica, ki so jo v Applu, ki sicer govoric praviloma ne komentira, ostro uradno zanikali. V igri je prestiž, odločitve pa v teh primerih niso vselej najbolj racionalne.

    Objavljeno: 25.8.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor September 2015
  • Resnična tekma za navidezni svet

    Če bi sodili po tem, koliko velikani investirajo v tehnologijo navidezne resničnosti, to področje preprosto mora uspeti. Vodita Google in Facebook, a tudi Microsoft in Apple nista daleč zadaj. Preseneča predvsem Facebookov Oculus, ki še pred uradno predstavitvijo VR-predvajalnika Rift na veliko kupuje zanimive startupe, ki bodo omogočili povečati interes za navidezno resničnost. Nedavno so se okrepili z razvijalci za razpoznavo slik v navideznem svetu, prav tako tako pa tesno povezujejo navidezno resničnost z družabnimi omrežji. Če upoštevamo, da bo za resnično kakovostno izkušnjo VR treba nadgraditi ali zamenjati tako rekoč vse obstoječe računalnike, ni nič čudnega, če ob omembi navideznega sveta nihče ne želi ostati ravnodušen.

    Objavljeno: 30.6.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij - avgust 2015
  • Telefon v vlogi osebnega računalnika

    Za pametne telefone že lep čas ugotavljamo, da se lahko po zmogljivosti kosajo z namiznimi in s prenosnimi računalniki. Toda doslej še nihče ni vrgel svojega računalnika skozi okno v zameno za telefon. Vsaj do zdaj. Ena najbolj zanimivih novosti Microsoftove razvojne konference Build je bila demonstracija prototipnega telefona z okoljem Windows 10, ki je uporabljal tehnologijo Continuum. Če nanj priključimo tipkovnico, miško in zaslon (lahko tudi brezžično), se v hipu spremeni v skoraj znano namizno okolje Windows, vključno s podrobnimi, a ne povsem enakimi programi iz pisarne Office. Morda danes ni videti tako, toda ali utegne prav to zabiti klin v krsto, na kateri piše PC?

    Objavljeno: 26.5.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Junij 2015
  • Tekma za samodejno vožnjo

    Na področju avtomobilizma je zmožnost samodejne ali napol samodejne vožnje eden najbolj vročih, nedvomno pa tudi najprestižnejših ciljev ta hip. Tehnologije, ki so v ozadju, se močno navezujejo na najmodernejše računalniške dosežke, zato ne preseneča, da se s tem področjem ukvarjata (vsaj) Apple in Google. Navdušenje, še posebej med razvijalci, vlada tudi zato, ker se s tem razkriva povsem novo področje za inovacije in zanimive zamisli. Zlasti za računalniško industrijo, ki je v rahli krizi. Nekateri, kot je Elon Musk, vodilni v Tesli, celo menijo, da bo zaradi tehnološkega napredka nekega dne lastnoročna vožnja postala prepovedana. Ljudje smo pač najmanj zanesljiv element v avtomobilu. Ali pač?

    Objavljeno: 21.4.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2015
  • Vrnitev odpisanih

    Microsoft je morda našel način, kako bi se lahko vrnil med glavne igralce na področju mobilnih naprav. Strategija, kot kaže, zajema več dejavnikov, ki počasi curljajo v javnost. Najbolj preseneča namig, da se ukvarjajo s prilagoditvijo Windows 10 za telefone z Androidom. Tako bi imeli uporabniki prosto izbiro, kateri operacijski sistem si bodo namestili. Na Kitajskem to že prezkušajo z družbo Xiaomi. Prav tako nenavadna je napoved, da bodo digitalno pomočnico Cortano, biser iz okolja Windows Phone, očitno ponudili tudi na platformah iOS in Android. Menda v različici s precej več umetne inteligence, ki bo med drugim znala »razumeti« elektronsko pošto in vnaprej predvideti uporabnikove potrebe in obveznosti. Po slabem letu dni je to skoraj popoln zasuk v strategiji podjetja iz Redmonda, vsaj glede na prejšnje vodstvo. Potemtakem njihova lastna strojna oprema spet visi v zraku.

    Objavljeno: 31.3.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor April 2015
  • V sosedovo zelje

    Največja računalniška podjetja imajo očitno dovolj moči in denarja, da se lahko lotijo domala česarkoli. Že pred časom se je Google lotil robotike, pa samovozečih vozil in celo vesolje jim ni tuje. Tudi Microsoft si je svoj čas  privoščil izlete na nenavadna področja, ne nazadnje je lani prevzel Nokio, letos pa je na presenečenje javnosti predstavil pametna očala Hololens. Kaj lahko stori šele Apple, ki je nedavno postal največ (špekulativno gledano) vredno podjetje v zgodovini človeštva! Viri družbe navajajo, da je najbolj skrivnosten njihov projekt električnega, najbrž samovozečega avtomobila, želijo si kraljevati na področju zdravstva in zdravja, obenem pa razvijajo nove storitve, ki bodo neposredno tekmovale z Googlom, Microsoftom in podobnimi.

    Objavljeno: 24.2.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Marec 2015
  • V imenu svobode

    Internetni vdori in razkritja, ki smo jih bili deležni v minulih dveh letih, prikazujejo države in predvsem njihovo politiko v povsem drugi luči. Mirno lahko zatrdimo, da se je v internetu razvnela obveščevalna vojna, kot je še ni bilo. Javnosti se prikazuje ena slika, praviloma z zagovarjanjem načela internetne nevtralnosti in svobode, isti akterji pa v praksi ravnajo prav nasprotno. Lep zgled so dokumenti, ki so pred nedavnim pricurljali v javnost in so v zvezi z zloglasnim sporazumom TISA (Trade in Services Agreement), po katerem naj bi se države podpisnice odrekle pravici, da določene računalniške in internetne podatke obvezno hranijo le v okviru meja svojih držav. Kdo bi temu verjel, po tem ko se je razvedelo o postopkih agencije NSA. Kljub temu kaže, da bo sporazum v začetku letošnjega leta podpisan. V čigavo korist?  

    Objavljeno: 27.1.2015 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Februar 2015
  • Internetni davek

    Ko je državna blagajna prazna, je dobrodošla vsaka zamisel, kako jo napolniti. Na Madžarskem so nedavno državne oblasti poskusile uvesti davek na internetni promet, ki bi dodatno obdavčil ponudnike storitev, posledično pa končne uporabnike. Ni jim uspelo. V Španiji želijo dodatno obdavčiti agregatorje novic  pod pretvezo zaščite avtorskih pravic. Celo v ZDA menda pripravljajo zakon, ki bo uvedel davek na prodajo prek interneta, ki bi zveznim državam navrgel dodatnih 25 milijard dolarjev na leto. Čeprav se takim ukrepom povsod upirajo tako različne interesne skupnosti kot širša javnost, se zdi skoraj neizbežno, da bodo države prej ali slej spremenile pravila internetne rabe. Ker drugače pač ne znajo.

    Objavljeno: 25.11.2014 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor December 2014
  • Nova sezona za mobilna plačila

    Kot kaže, je Apple s predstavitvijo lastnega sistema mobilnega plačevanja Apple Pay spet zadel v polno. Celotna industrija kartičnega in digitalnega plačevanja ga odobrava, javno ga je pohvalil celo Bill Gates. Čeprav praktično še ni v rabi, je pri konkurentih že moč opaziti mrzlično prizadevanje, da bi se vmešali v ta dobičkonosen posel. Ebay je, denimo, napovedal, da bo izločil družbo PayPal, ki bo menda samostojna privlačnejša za druge trgovce. PayPal obenem odkrito eksperimentira z Bitcoinom. Mnogi menijo, da bo Apple Pay tudi vnovič povzdignil Google Wallet. Kako pa bo na to odgovoril Microsoft?

    Objavljeno: 28.10.2014 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor November 2014
  • Slog pred vsebino

    Jesen in zima prinašata kopico novih »pametnih« naprav, tokrat zapestnih ur. Izdelovalci so navdušeni, da imajo še eno vrsto izdelkov, ki lahko povečajo dobiček, potencialni kupci pa opazno manj. Še posebej zato, ker take ure za zdaj ne prinašajo bistvenih koristi, še posebej, ker jih uporabljamo poleg telefonov, ne pa namesto njih. Zato skušajo izdelovalci doseči všečnost predvsem z obliko, materiali, torej zunanjostjo, funkcije pa so nekako potisnjene v ozadje. Toda to velja že vrsto let tudi za navadne (neumne?) ure, pa formula očitno deluje. Ali bo slog pred vsebino značilnost vseh naprav, ki si jih bomo lahko nadeli v prihodnosti?

    Objavljeno: 30.9.2014 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Oktober 2014
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji