Hiter vzpon in grob padec podjetja 3dfx spominja na sodobno grško tragedijo. Večini uporabnikov, ki so prisegali na 3dfxove izdelke, in celo nekaterim zaposlenim se je vse skupaj zdelo kot nora vožnja po toboganu, za katero bi si vsi želeli, da se ne bi nikoli končala. Pa se je. Oziroma ni. Podjetje 3dfx je praktično ustvarilo trg 3D grafičnih kartic in ima izredne zasluge za to, da igričarji danes uživamo v kar se da realistični grafiki v igrah.
V preteklem stoletju je televizija, tako kot desetletja prej radio, v naša domača življenja vnesla precej sprememb. A če smo si želeli ogledati atraktivne vsebine, smo morali program spremljati v živo. Ob predvajanju bolj priljubljenih oddaj, kot je bila v šestdesetih nadaljevanka Mestece Peyton, so mestne ulice kar opustele.
Podjetje Transmeta je večini računalniško obarvane javnosti znano predvsem kot ponudnik ultra varčnega, a nikoli prav zelo tržno uspešnega x86 procesorja Crusoe. V tej veliki tovarni inovacij in laboratoriju programske opreme, ki je, ironično, stavil na služenje denarja s prodajo strojne opreme, so se rojevali številni zanimivi projekti. Z nekaj več sreče in podjetniške spretnosti bi Transmeta lahko obvladala področje virtualizacije, kot ga danes obvladuje VMware, ali pa predstavila sistem, soroden okolju Android. Ni se izšlo.
V petdesetih in šestdesetih letih, ko so raziskovalne inštitute polnili vedno hitrejši računalniki, so se hitro kopičile količine ustvarjenih podatkov. Izdelovalci računalnikov so zato povečevali zmogljivosti za shranjevanje podatkov, toda načini, ki so bili v rabi prej, so bili bodisi dragi in okorni, kot na primer trdi diski, ali zastareli, kot luknjane kartice in trakovi.
Starejši računalnikarji se vsekakor spomnimo podjetja Jerovšek Computers, ki je vrsto let veljalo za pravcatega velikana na domačem trgu. A kratkemu času na slovenskem računalniškem prestolu je sledil propad podjetja. Slabe finančne in druge poslovne odločitve ter katastrofalen nadzor nad stroški so Jerovšek Computers v vsega nekaj letih dobesedno potopili.
Žepna računala so nedvomno najboljši prijatelji inženirjev. Vsaj bili so. Te čudežne škatlice so pred desetletji omogočile izjemen preskok, z njimi so številni inženirji začeli premetavanje številk izrabljati v svojo korist. A dandanes je blišča kalkulatorjev ostalo bore malo, saj lahko tudi nekoliko boljše kupite v lokalni špeceriji za ceno kavice ali dveh.
Kompaktni diski (CDji ali, tudi, zgoščenke), zadnji mehanski nosilci zvoka, počasi tonejo v zgodovino. Večina glasbe se danes pokupi v elektronski obliki, shranjene nekje v oblaku, predvajalniki CDjev pa so že dolgo tega izgubili svojo tehniško napredno draž in večina najnovejših računalnikov sploh nima več reže za CDje in njihove računalniške sorodnike.
Pred šestnajstimi leti je ugledal luč sveta program Napster, s katerim sta dva najstnika v vsega nekaj mesecih svet naučila, da je treba vsebine deliti. Njuni starosti primerno je prednost dobila glasba, po Napsterjevi zaslugi pa številni glasbo še danes »gledajo« z bistveno svobodnejšimi očmi kot v času, ko smo jo poslušali le na različnih magnetnih in/ali optičnih nosilcih.
Basic je programski jezik, ki je v sedem- in osemdesetih osvojil svet ter marsikateremu takratnemu mladeniču omogočil hiter skok v svet računalništva. Takratna kombinacija programske in strojne opreme prvih domačih/osebnih računalnikov je ponujala izjemne možnosti razvoja idej, ki je računalništvo izstrelilo v povsem nove orbite, pri čemer je Basic igral pomembno vlogo.
Podjetje Silicon Graphics International Corp., znano pod kratico SGI, je svetu dalo vrsto izjemnih tehnologij tako s področja strojne kot programske opreme, predvsem s področja 3D-grafike. Še leta 1994 je veljalo za najbolj inovativno podjetje na svetu, štiri leta pozneje pa je industrija že praktično pozabila nanj.
Piše se leto 2015 in če bi smeli verjeti Holywoodskim spektaklom izpred treh desetletij, bi se morali sedaj najstniki naokoli preganjati na lebdeči rolki, kot se je Michael J Fox v filmu Nazaj v prihodnost 2. A kaže, da so filmarji ob napovedovanju prihodnosti vsaj tako zmotljivi kakor pravi strokovnjaki.
Pred dvema desetletjema je bil internet v strmem vzponu, a še zdaleč ne vsenavzoč. Posamezniki in podjetja, ki so se želeli predstaviti v internetu, so se morali odločiti za eno izmed dragih oblik gostovanja. Nato pa je udaril GeoCities, ki je ponujal enostavno in predvsem brezplačno gostovanje spletnih strani, v hipu osvojil srca na stotisoče uporabnikov in postal tretja najbolj obiskana domena na svetu.
»Ali ste izdelali varnostno kopijo?« je vprašanje, ki ga računalnikarji ponavljamo vedno znova in znova (»Zakaj ne?« je verjetno naslednje na seznamu največkrat zastavljenih), saj je pomembne podatke pametno imeti spravljene na več mestih. Pa ste kdaj pomislili kako bi bilo izdelati varnostno kopijo – interneta?
Pred malce več kot trideset leti se je v računalniški industriji bil velik boj za najboljši domači računalnik. V njem je premočno zmagal Commodore s svojim modelom C64, a to ni zadostovalo, da bi podjetje z milijardo dolarjev prihodkov doživelo prelom stoletja. Zaradi slabih poslovnih praks in neposrečenih odločitev se je sesulo že veliko prej.
Tu in tam se zvezde pravilno razporedijo in si v koledarskem letu sledi veliko dosežkov, ki močno zaznamujejo tedanje in prihodnje rodove. Pred leti smo govorili o čudežnem Einsteinovem letu 1905, ko je pojasnil fotoelektrični pojav, Brownovo gibanje in posebno teorijo relativnosti ter slovito enačbo E = mc2. Leto 1969 je na prvi pogled bolj ležerno.
Izdelki družbe Cyrix so veljali za zanimivo alternativo v svetu procesorjev. Podjetje je vedno teplo to, da ni imelo svojih proizvodnih obratov, razmeroma majhna ekipa inženirjev pa je na trenutke postregla z izjemnimi prebliski in uporabnimi inovacijami. A Cyrix se je na računalniškem zemljevidu vendarle obdržal le slabo desetletje.
Xerox PARC (Palo Alto Research Center) je znan laboratorij iz zgodbe o nastanku modernih računalnikov. Po legendi naj bi mladi Steve Jobs vohunil po raziskovalnem centru in najboljše tehnologije gladko uporabil za svoj Macintosh. Tej pripovedi vsako desetletje doda še nekoliko več skrivnostnosti, a v resnici ni bilo tako preprosto.
Podjetje Fairchild Semiconductor je ustvarilo sodobno industrijo polprevodnikov. Mojstri obdelave silicija in germanija ter elektronskih vezij so si za več let podredili polprevodniško industrijo, nato pa v svojem inovativnem zanosu pozabili, da v realnem svetu štejejo predvsem kakovostno izdelani in prodani izdelki, ne zgolj vrhunske zamisli in načrti.
Dandanes se zdi, da se za dobro človeštva borijo le še Marvelovi Avengersi in DCjeva Justice League, drugi pa snemamo selfije in se razvajamo v foteljih, čakajoč naslednji veliki izum, ki ga bo naznanil Kickstarter. A nismo bili vedno tako zagledani vase in še pred desetletji so velik napredek tehnike omogočale združbe drugačne vrste – raziskovalni laboratoriji večjih gigantov s področja elektronike in telekomunikacij. Večji del 20 stoletja je bil Bell Labs najbolj inovativna znanstvena organizacija na svetu, zato se je je prijel vzdevek tovarna idej.
Arhiv
Po kategorijah
