Najuspešnejši predvajalnik digitalne glasbe v zapisu MP3 v zgodovini ni bil prvi svoje vrste. Kot mnogokrat doslej je podjetje z vizijo na osnovi obstoječega izdelka splavilo superiorno različico, ki se ji ni bilo mogoče upreti. Kot mnogokrat doslej je izdelek nosil logotip ugriznjenega jabolka. Zgodilo se je pred 20 leti.
PHP je priljubljen programski jezik, ki na strani strežnika kljub številnim in glasnim kritikom poganja dinamične spletne vsebine že več kot 26 let. Kot drugi mnogi uspešni izumi je nastal kot stranski izdelek pri reševanju specifičnega problema. Srečnež, ki se je spotaknil obenj, sliši na ime Rasmus Lerdorf.
V 81. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrl angleški tehnološki vizionar Clive Sinclair. Med izdelki, ki nam jih je zapustil, je tudi nepogrešljiva »radirka« ZX Spectrum, računalnik z gumijastimi tipkami, ki smo ga tudi na sončni strani Alp pred davnimi leti mnogi vzeli za svojega in z njim preživeli cele dneve in noči oziroma dokler nas niso starši spodili izpred televizorja.
V prejšnjem tisočletju, ko igre še niso bile največja zabavna industrija na svetu, se je singapurskemu odvetniku rodila želja, da bi naredil pravo računalniško miško, ki bi bila prvenstveno namenjena igričarjem. Zadovoljen bi bil z enim samim izdelkom, ki bi ga želeli vsi. Ko je ustanovil svoje podjetje, se mu niti sanjalo ni, da bo leta 2020 imel 1,2 milijarde ameriških dolarjev prihodkov.
Leta 1971 se je v Južni Afriki rodil deček, ki mu je bilo usojeno, da postane najbogatejši človek na svetu. V šoli so ga ustrahovali, zato se je zatekal v domišljijski svet. Najbolj ga je privlačilo vesolje, saj je želel doseči zvezde. Danes jih je, a še vedno vztraja na svoji poti. Od zvezde do zvezde, dlje in dlje.
V 30-letni zgodovini je Monitor redno pisal o trendih, programski in seveda strojni opremi. Prav zanimivo se je ozreti nazaj in ugotoviti, katera strojna oprema nas je v tem času zanimala, kako zelo smo se ji posvetili in zakaj se ji ne več. Očitno je, da so nekateri tipi naprav v tem času dobesedno izumrli, drugi pa so postali samoumevni, z razlikami, ki jih med posameznimi primerki ne bi zaznalo niti povečevalno steklo.
Modemi, kot smo jih uporabljali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so pomenili revolucijo – vsaj za nekaj navdušencev so že pomenili začetek dela od doma, ki ga danes poznamo vsi. Iz udobja domačega naslanjača smo nekomu lahko poslali dokument (denimo članek), iz tega istega naslanjača smo se lahko izobraževali (konference BBS, Compuserve, AOL, strežniki FTP, Gopher in kasneje WWW).
Monitorji, naprave, ki jih računalniki uporabljajo za prikaz izhodnih podatkov, kot uči teorija na računalniški fakulteti, danes ne sodijo med naprave, ki bi nas pretirano navduševale. Nekoč je bilo drugače. Že februarja 1992 smo v Monitorju imeli prvi primerjalni test monitorjev, namenjenih namiznemu založništvu – DTP.
Verjetno smo že vsi videli legendarno črno-belo fotografijo, ko na letalo z viličarjem dostavljajo podatkovni disk IBM zmogljivosti – 5 megabajtov. Leta 1956. No, Monitor vendarle ni tako zelo star, da bi na takratne diske shranili le eno ubogo fotografijo, kot jo danes posname mobilni telefon, vendar pa so bili diski vseeno strojna oprema, ki smo jo redno testiral in primerjali.
Ko smo pri Monitorju mobilne telefone vzeli dovolj zares, da smo jih postavili ob bok naši osnovni dejavnosti, pokrivanju računalniške tehnologije, so bili to že časi Mobireglje. Leta 1999 smo začeli izdajati prilogo Tele Monitor in se razpisali o Ericssonu SH888. »Najmodernejši in najnovejši mobilni telefon GSM,« smo zapisali. Navdušeni smo bili, da deluje v omrežjih 900 in 1.800 MHz (zadnjih pri nas takrat še ni bilo), da ima velik grafični zaslon (!) in da je v programski opremi vgrajen tudi, pomislite, kalkulator!
Po velikosti jih lahko primerjamo s telefonskim imenikom Republike Slovenije, smo zapisali leta 1993. Prenosniki so takrat pomenili revolucijo. Še pet let pred tem, smo zapisali, bi si pod izrazom prenosni računalnik predstavljali kalkulator Casio in ne osebnega računalnika.
Primerjalnih testov računalnikov kot celote smo se pri Monitorju prvič lotili v času procesorjev Intel 486 leta 1993. To je bil eden prvih Monitorjevih testov, kjer smo zakoličili zlate standarde za prihodnost. Vladimir Djurdjić, ki je še vedno redni avtor, je članek že takrat zastavil kot množico zanimivih tehnoloških okvirov, v katerih je pojasnil vse od arhitekture vodil (ISA, Micro channel, EISA, VLB, PCI) in grafičnih kartic (TI, S3, ATI, Tseng labs) do operacijskih sistemov (Windows, OS/2, Solaris, NeXT 486 …).
Potem ko smo obdelali zgodovino Monitorja, vseh njegovih prilog in otrok, se je smiselno spomniti, v kakšnih časih smo takrat živeli. Ne, s tem ne mislim politike (čeprav se je Slovenija osamosvojila ravno v letu, ko je izšla prva številka), temveč tehnologijo.
Matematični genij, ki je napovedal pandemijo ter nam po mnenju nekaterih želi vgraditi sledilne čipe in je najverjetneje na pragu najdražje ločitve v zgodovini človeštva, je svojo zgodbo začel precej manj pompozno – prvi je naredil operacijski sistem za navadne ljudi. (Tudi) njemu se lahko zahvalimo, da danes samoizolacijo ali karanteno preživljamo opremljeni z računalnikom, s telefonom in z igralno konzolo. V zahvalo pozabimo na govorice in natolcevanja ter zapišimo zgolj dejstva o eni največjih zgodb o uspehu.
Nekoč so živeli zemljevidi. Bili so iz otipljivega papirja in slovenski vandrovci so se z njimi iz leta v leto izgubljali v iskanju enega in istega kampa ob hrvaški obali. Nato so ljudje v vesolje poslali velika očesa, ki ob pomoči majhnih elektronskih naprav ljudem na Zemlji uspešneje kažejo pot. To je zgodba o čarovniji, ki sliši na ime Garmin.
Računalnika, kot ga poznamo danes, ne bi bilo brez podjetja IBM in iger zanj ne brez platforme Steam. Za njo stoji igričarski velikan Valve, na čelu katerega je najbolj osovražena in hkrati najbolj ljubljena persona v svetu računalniških iger, Gabe Newell. To je zgodba o polovičnem življenju, pari in nekem ventilu, ki mu je bilo usojeno uspeti.
Zgodovina mednarodnih poslovnih strojev (International Business Machines Corporation) je polna zanimivih zgodb in markantnih osebnosti. Med njimi je najpomembnejša pot moža, ki je zaznamoval prvih štirideset let podjetja, katerega ime s(m)o v osemdesetih letih prejšnjega stoletja enačili z osebnim računalnikom. Kot so adidaske le ene, je PC IBM-ov.
Apple je lani prekinil petnajstletno sodelovanje z Intelom in z lastnim procesorjem za prenosnike MacBook osupnil svet. Čez noč so v Cupertinu naredili gromozanski korak naprej in tekmece pustili daleč zadaj. Prenosniki s čipom M1 so dejansko varčnejši in hitrejši od vsega (primerljivega), kar smo poznali do zdaj.
Alibaba je eno največjih podjetij na svetu, njen ustanovitelj Jack Ma, ki ima pod palcem več kot 60 milijard ameriških dolarjev, pa najbogatejši Kitajec na svetu. Kako je reven deček postal eden najbogatejših ljudi na svetu? Z željo po znanju angleščine.
Arhiv
Po kategorijah
