Mikroračunalništvo je med ljudmi sprostilo izredno moč. Računalnik, ki je pred tem iz laboratorijev prežal nanje kot nerazumljiva grožnja, je postal vsakdanje, vsestransko orodje. Tudi stroka se je hitro zavedela pomena nove tehnologije za širšo družbo in nastale so pobude za razvoj nekakšnih ljudskih mikroračunalnikov, še posebej takšnih, ki bi bili primerni za množično uporabo v šolah.
Programski jezik COBOL še danes poganja aplikacije v številnih podjetjih sveta. Gre za zanesljive programske izdelke, ki jih odgovorni ne želijo menjati, zato njihovo število ostaja isto. Povsem drugače je na strani razvijalcev, ki jih je iz leta v leto manj. Ker vsi ti številni programi potrebujejo vzdrževalce, se ne čudimo oglasom, ki Cobol programerjem v Nemčiji obljubljajo 150.000 evrov letne plače in več. Neuničljiv programski jezik je namreč zelo star, zato zgodbo o njegovem nastanku začenjamo daleč v preteklosti.
Na domače razvijalce mikroračunalnikov so vplivale tudi rešitve podjetja DEC. Po uspešnem zagonu terminalske proizvodnje so na začetku 80-ih let izvedbe mikroprocesorskih miniračunalnikov DEC MicroPDP-11 izdelovali v podjetju Kopa. Pomagali so jim sodelavci Instituta Jožef Stefan, ki so s 16-bitnim mikroprocesorjem DEC T-11 izdelali tudi svoj mikroračunalnik PMP-11.
Microsoft Office je od svojega nastanka v poznih 80-ih letih prejšnjega stoletja popolnoma spremenil način dela, sodelovanja in komunikacije. Skozi desetletja se je razvijal iz osnovnega programskega paketa v zmogljivo oblačno platformo, ki danes vključuje umetno inteligenco pod skupno blagovno znamko Microsoft Copilot. Razvoj zbirke pisarniških programov ponazarja tehnološke inovacije, strateške poteze in Microsoftovo neomajno predanost izboljševanju produktivnosti.
Po uspehu prvih bolj dostopnih in potrošniško usmerjenih mikroračunalnikov so ob prehodu v 80. nastali novi ceneni hišni mikroračunalniki. Proizvajalci so po zgledu igralnih konzol tu prvič več poudarka namenili grafiki, zvoku in zabavni programski opremi. Takšni hišni računalniki, primerni za zasebno uporabo, so se pri nas v večjem številu pojavili šele leta 1984.
Predstavljajte si, da imate v rokah star album s fotografijami. Listate po straneh, se smehljate ob obujanju spominov, a nato vas zmoti nekaj neljubega – manjkajoče fotografije, zbledele barve ali celo izgubljeni spomini zaradi uničenja albuma. Ravno ta frustracija je bila izhodišče za ekipo pri Googlu, ko so leta 2015 predstavili storitev Google Photos, platformo, ki je obljubljala, da bo shranila vse naše fotografije in videoposnetke varno, organizirano in dostopno od koderkoli.
Koncept samogradnje je v mikroračunalništvu prisoten od samega začetka. S težnjo k ceneni izdelavi in zasebni uporabi je močno vplival na nastanek klasičnih hišnih računalnikov in oblikovanje značilne mikroračunalniške subkulture. S samogradnjo in z ljubiteljskim mikroračunalništvom so se pri nas resno začeli ukvarjati na začetku 80. let.
Osemdeseta so bila precej razgibana dekada. Računalniki so postajali vse bolj dostopni in osembitni mlinčki so počasi prodirali v naše domove. To pa seveda lokalne politike ni pustilo hladne, in je urno zajezila pritok tehnologije. A če mislite, da so »industrijo« hišnih mlinčkov v osemdesetih ščitili le pri nas se pošteno motite.
Arhiv
Po kategorijah
