Zgodba o Sexy AnaJanezu in bazenu
Ste že kdaj komunicirali z nekom, ki vas je poskušal spletno pretentati? Za potrebe tokratnega Monitorja sem se v tej smeri potrudil tudi jaz. In moram reči, da mi ni žal, prav pošteno sem se zabaval.
Ste že kdaj komunicirali z nekom, ki vas je poskušal spletno pretentati? Za potrebe tokratnega Monitorja sem se v tej smeri potrudil tudi jaz. In moram reči, da mi ni žal, prav pošteno sem se zabaval.
Vsi malce dražji televizorji se danes hvalijo z ločljivostjo 4K. Pa tak televizor v resnici potrebujem ali je dovolj klasični z ločljivostjo FullHD?
Na teh straneh sem že večkrat pisal o tem, da se prodaja osebnih računalnikov že kar nekaj let ohlaja. To velja tako za namizne kot za prenosne. Pri zadnjih tudi sami opažamo, da je vsako leto manj novosti in da je hitrost sprememb vse manjša – počasi se menjavajo procesorji, po korakih se izboljšujejo zasloni, pogoni SSD postajajo cenejši in hkrati večji.
Google s svojim tehnološkimi rešitvami obvladuje večji del spleta. Poleg iskalnika, Androida in oglasnih storitev je zelo pomemben del imperija Chrome. Ta je z vsako različico strožji do spletnih strani, ki še ne uporabljajo varne povezave HTTPS. Ima poleg altruistične skrbi za dobrobit svojih uporabnikov Google še kakšen drug cilj?
Nekako smo se že navadili, da so Združene države Amerike največja, najbogatejša in najuspešnejša (no, kakor kje) država na svetu. Uporabljamo njihov internet, njihov GPS, njihove osebne računalnike, njihove polprevodnike in seveda – njihova tehnološka podjetja. Imamo, Evropejci, sploh kaj svojega?
Kje naj hranim težko pridobljene kriptovalute, v spletnih menjalnicah ali pri sebi, ločeno od interneta?
Kriptovalute so nov naložbeni razred, ki z izjemo bitcoina obstajajo šele zadnjih par let. Nastale so na podlagi tehnologije veriženja blokov, ki bo tako kot internet spremenila svet. Zanimanje zanje je izredno naraslo šele v zadnjih 12 mesecih, ko je trg kriptovalut dobesedno eksplodiral, saj se je celotna tržna kapitalizacija v enem letu povečala s 15 milijard dolarjev na 813 milijard. Sledil je brutalen padec, in ko so že mnogi mislili, da je zgodbe konec, se je pred nekaj tedni spet začela rast.
Se še spomnite letošnjega začetka leta ali, še bolje, konca prejšnjega? Ko je kazalo, da bomo z različnimi »kojni« vsi obogateli ... Nekateri so res, nekateri s(m)o modrovali, da je vse skupaj balon, ki se bo ravnokar razpočil, večina pa se jih je opekla. Kajti balon je res počil.
Že nekaj zaporednih rubrik z nasveti berem, kaj vse se da narediti z mini računalnikom Raspberry. Pa mislite, da ni v resnici bolje vse te doma narejene igrače za nekaj evrov nadomestiti s kitajskimi izdelki, ki počnejo isto?
Pred leti sem uredniku predlagal rubriko in hitro je postala redna in, sodeč po odzivu bralcev, kar priljubljena – kratek pregled novih zanimivih aplikacij za pametne telefone. Takrat je bilo čutiti nemalo zanimanja za malo morje novih, inovativnih aplikacij. Pogosto smo drug drugemu kazali aplikacije, ki so tako ali drugače koristile možnosti teh naprav, res ni bilo težko vsak mesec najti šestnajst (kasneje, ko je tudi Apple povečal svoje zaslone, pa dvajset) novih aplikacij.
V vsaki generaciji otroci najdejo način, kako psihološko mrcvariti starše. Saj veste, svetloba, ki pozno v noč pronica izza vrat mulčeve sobe, roditeljem povzroča posebne skrbi. Kaj neki počne pozno v noč? Tik pred drugo svetovno vojno je začelo grbančiti čela branje stripov. Pa poslušanje jazza in rokenrola. Kmalu bo pol stoletja, kar so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v naše domove vdrli računalniki. S tem so domačo zabavo zavzele tudi najrazličnejše igre. Sprva benigno preskakovanje sodov in razbijanje zidov, postopoma pa vedno bolj realistične.
Da, ta uvodnik pišem zadnji dan pred uvedbo zloglasne evropske uredbe GDPR, ki, če sodim po množici »soglasnih« sporočil, ki se nabirajo v mojem poštnem predalu, grozi, da bo v celoti ustavila digitalni poslovni svet. No, če nič drugega, je za trenutek ustavila poštne strežnike.
So t. i. robotski sesalniki oz. kar »rumbe« res dovolj inteligentni in dobri, da lahko nadomestijo »prave« sesalnike?
Za Monitor se redno udeležujem novinarskih predstavitev različnih naprav. Zadnja leta je še največ predstavitev novih telefonov, predstavitve tiskalnikov so že pred leti izpuhtele, počasi izginjajo tudi predstavitve fotoaparatov. A pri vseh teh napravah imam še vedno kar nekaj stikov z ljudmi, ki jih tržijo, skrbijo za distribucijo, za »PR«.
Današnji tako priljubljeni pametni telefoni so le etapa v razvoju digitalnih tehnologij, tako kot so bili pred njimi osebni računalniki. Je naslednji korak morda zdravstvo?
Tako v zasebnem kot poklicnem življenju sem zagovornik uporabe spletnih storitev in oblaka, saj prinašajo izjemno izkušnjo in omogočajo storitev višje kakovosti, kot je mogoče na zasebnih postavitvah strežnikov. Zadnje tedne pa se sprašujem, kaj uporabnik v času, ko je prav vsem postalo jasno, da Facebook, Google in še kdo o svojih uporabnikih vedo veliko, res veliko, veliko preveč, sploh lahko stori. Kako uporabljati spletne storitve, pa ne biti povsem razgaljen pred velikani IT?
Ste kdaj razmišljali, kako kompleksne postanejo stvari, če je sodelujočih, kjerkoli pač že, tisoč, deset tisoč, sto tisoč, milijon? Kaj pa, če je sodelujočih milijarda ali dve? Kakšne kompromise je treba sprejemati v tem primeru?!
Monitor Svet, Monitorjeva »mednarodna« izdaja, je zelo dober pokazatelj smeri, v katero se razvija današnji visokotehnološki svet. Če smo se še lani v rubriki Velikani navduševali nad kopico genialnih in uspešnih posameznikov, je letos očitno, da le ti počasi predajajo štafeto – tehnologiji sami.
Od Applove Siri naprej je vedno več različnih digitalnih pomočnikov in pomočnic, pa vendar se ne morem otresti slutnje, da gre pri vsem le za marketinško posiljevanje z novostmi za vsako ceno. Kaj menite vi?
V tokratnih preizkusih lahko berete o dveh fotoaparatih podjetja Fujifilm, enemu, ki se po ceni primerja s cenejšimi (novimi) avtomobili, in drugemu, ki je cenejši od dražjih pametnih telefonov. Prvi je namenjen tistim, ki imajo zelo posebne želje po res najboljši možni kakovosti tipala, toda takih uporabnikov je, vsaj po mojem občutku, vedno manj.
Zadnjih nekaj tednov imam možnost uporabljati vozilo, ki zmore na poljubni cesti voziti po svojem pasu, pri vožnji upoštevati druga vozila, potek ceste in prometne znake.
Priznam, naslov sem si sposodil od nekoga, ki je to prepisal od nekoga drugega, vse skupaj pa je viselo nekje na – Facebooku. Kar primeren citat za teden, ko se je razplamtela afera Cambridge Analytica ali, pravilneje, afera Facebook, o kateri pišemo v tokratni številki.
Zgodba o rasti največjega trga za pametne telefone se počasi končuje. Govorimo seveda o Kitajski, kjer se je število prodajalcem dostavljenih (shipments) pametnih telefonov leta 2017 prvič zmanjšalo glede na leto pred tem. Čeprav ne gre za prodajne številke, kljub temu nakazuje, kako se obnaša trg.
Indeks ameriških nefinančnih delnic NASDAQ je v petek, 10. marca 2000, dosegel zgodovinski rekord, 5132,53 točke. V preteklih 12 mesecih je zrasel za 117 odstotkov, prostora za rast pa je bilo še precej. Splet je postal velika zgodba o uspehu, internetna podjetja so rasla kot gobe po dežju in nabirala investitorski kapital.
(uvodnik v Monitor, ki izide v torek, 27.2.)
V Monitorju pri preizkusih prenosnikov vedno omenimo tudi strojno zmogljivost in se poleg procesorja in količine pomnilnika dotaknemo tudi grafične kartice. V reviji pa občasno tudi preizkusimo novosti s tega področja, torej nove procesorje in grafične kartice. Kakšno pa je stanje strojne opreme pri uporabnikih?
Nekdaj je bila pri mobilnih telefonih izbira. Barve, cene, slogi. Nekdaj so bili slabi in dobri telefoni. Nekdaj so bili najboljši telefoni. Zdaj imamo drage in manj drage telefone. In čisto vsi imajo grde napake, ki jih ne bi smeli imeti. Ne pri takšni ceni in ne, če jih delajo tako izkušeni in nesramno bogati izdelovalci.
Internet danes obvladujejo ameriški globalni velikani – Google, Facebook, pa tudi že Amazon in morda še kdo. Na Kitajskem in v Rusiji se sicer nekaj trudijo z lastnimi kloni le teh, večina sveta pa je odvisna od »nekaj vrstic« programske kode, ki odloča o vsem, kar se dogaja v kibersvetu.
Odločil sem se za vstop v svet bitcoinov, pa me zanima, kje jih je najbolje hraniti – v spletu ali doma?
Pred nekaj tedni se je po mestih začel eden izmed vidnejših prehodov v praznično obdobje, prižiganje prazničnih lučk. Po mestih, trgovinah, vse pogosteje pa tudi po hišah in vrtovih, lučke različnih barv so vsepovsod.
Arhiv
Po avtorjih