Za Monitor se redno udeležujem novinarskih predstavitev različnih naprav. Zadnja leta je še največ predstavitev novih telefonov, predstavitve tiskalnikov so že pred leti izpuhtele, počasi izginjajo tudi predstavitve fotoaparatov. A pri vseh teh napravah imam še vedno kar nekaj stikov z ljudmi, ki jih tržijo, skrbijo za distribucijo, za »PR«.
Današnji tako priljubljeni pametni telefoni so le etapa v razvoju digitalnih tehnologij, tako kot so bili pred njimi osebni računalniki. Je naslednji korak morda zdravstvo?
Tako v zasebnem kot poklicnem življenju sem zagovornik uporabe spletnih storitev in oblaka, saj prinašajo izjemno izkušnjo in omogočajo storitev višje kakovosti, kot je mogoče na zasebnih postavitvah strežnikov. Zadnje tedne pa se sprašujem, kaj uporabnik v času, ko je prav vsem postalo jasno, da Facebook, Google in še kdo o svojih uporabnikih vedo veliko, res veliko, veliko preveč, sploh lahko stori. Kako uporabljati spletne storitve, pa ne biti povsem razgaljen pred velikani IT?
Ste kdaj razmišljali, kako kompleksne postanejo stvari, če je sodelujočih, kjerkoli pač že, tisoč, deset tisoč, sto tisoč, milijon? Kaj pa, če je sodelujočih milijarda ali dve? Kakšne kompromise je treba sprejemati v tem primeru?!
Monitor Svet, Monitorjeva »mednarodna« izdaja, je zelo dober pokazatelj smeri, v katero se razvija današnji visokotehnološki svet. Če smo se še lani v rubriki Velikani navduševali nad kopico genialnih in uspešnih posameznikov, je letos očitno, da le ti počasi predajajo štafeto – tehnologiji sami.
Od Applove Siri naprej je vedno več različnih digitalnih pomočnikov in pomočnic, pa vendar se ne morem otresti slutnje, da gre pri vsem le za marketinško posiljevanje z novostmi za vsako ceno. Kaj menite vi?
V tokratnih preizkusih lahko berete o dveh fotoaparatih podjetja Fujifilm, enemu, ki se po ceni primerja s cenejšimi (novimi) avtomobili, in drugemu, ki je cenejši od dražjih pametnih telefonov. Prvi je namenjen tistim, ki imajo zelo posebne želje po res najboljši možni kakovosti tipala, toda takih uporabnikov je, vsaj po mojem občutku, vedno manj.
Zadnjih nekaj tednov imam možnost uporabljati vozilo, ki zmore na poljubni cesti voziti po svojem pasu, pri vožnji upoštevati druga vozila, potek ceste in prometne znake.
Priznam, naslov sem si sposodil od nekoga, ki je to prepisal od nekoga drugega, vse skupaj pa je viselo nekje na – Facebooku. Kar primeren citat za teden, ko se je razplamtela afera Cambridge Analytica ali, pravilneje, afera Facebook, o kateri pišemo v tokratni številki.
Zgodba o rasti največjega trga za pametne telefone se počasi končuje. Govorimo seveda o Kitajski, kjer se je število prodajalcem dostavljenih (shipments) pametnih telefonov leta 2017 prvič zmanjšalo glede na leto pred tem. Čeprav ne gre za prodajne številke, kljub temu nakazuje, kako se obnaša trg.
Indeks ameriških nefinančnih delnic NASDAQ je v petek, 10. marca 2000, dosegel zgodovinski rekord, 5132,53 točke. V preteklih 12 mesecih je zrasel za 117 odstotkov, prostora za rast pa je bilo še precej. Splet je postal velika zgodba o uspehu, internetna podjetja so rasla kot gobe po dežju in nabirala investitorski kapital.
(uvodnik v Monitor, ki izide v torek, 27.2.)
V Monitorju pri preizkusih prenosnikov vedno omenimo tudi strojno zmogljivost in se poleg procesorja in količine pomnilnika dotaknemo tudi grafične kartice. V reviji pa občasno tudi preizkusimo novosti s tega področja, torej nove procesorje in grafične kartice. Kakšno pa je stanje strojne opreme pri uporabnikih?
Nekdaj je bila pri mobilnih telefonih izbira. Barve, cene, slogi. Nekdaj so bili slabi in dobri telefoni. Nekdaj so bili najboljši telefoni. Zdaj imamo drage in manj drage telefone. In čisto vsi imajo grde napake, ki jih ne bi smeli imeti. Ne pri takšni ceni in ne, če jih delajo tako izkušeni in nesramno bogati izdelovalci.
Internet danes obvladujejo ameriški globalni velikani – Google, Facebook, pa tudi že Amazon in morda še kdo. Na Kitajskem in v Rusiji se sicer nekaj trudijo z lastnimi kloni le teh, večina sveta pa je odvisna od »nekaj vrstic« programske kode, ki odloča o vsem, kar se dogaja v kibersvetu.
Odločil sem se za vstop v svet bitcoinov, pa me zanima, kje jih je najbolje hraniti – v spletu ali doma?
Pred nekaj tedni se je po mestih začel eden izmed vidnejših prehodov v praznično obdobje, prižiganje prazničnih lučk. Po mestih, trgovinah, vse pogosteje pa tudi po hišah in vrtovih, lučke različnih barv so vsepovsod.
V času pisanja te kolumne je novica še neuradna, a po vseh napovedih bo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in predsedniku komisije za telekomunikacijska omrežja, Ajit Paiu, uspelo zabiti še en žebelj v krsto že tako pokopane nevtralnosti interneta.
Kar nekaj let nazaj je bil napis Made in Taiwan skorajda sinonim za nekaj cenenega, slabega, nato je to vlogo prevzel napis Made in China. Danes je »narejena na Kitajskem« tako ali tako velika večina vse elektronike, zato med njo najdemo tako slabe kot tudi zelo dobre izdelke.
Ali je res mogoče video posnetke urejati tudi na telefonu, brez računalnika? So taki izdelki sploh primerni za objavo?
V teh dneh smo v Monitorju preizkusili Applov novi iPhone X. Ko se v podjetju razve, da je v uredništvo prispel zadnji krik mode iz jabolčnih logov, praviloma sledi kapljanje zaposlenih, ki jih muči radovednost. Sam se kot računalnikar v prvem trenutku sicer ustrašim, če je morda šlo kaj narobe (pač Pavlov refleks, ko nekdo pokuka v pisarno, začnem instinktivno preverjati stanje omrežja in strežnikov), a si ob »sem slišal/a, da imate novi ajfoun« brž oddahnem.
Kot marsikoga drugega so me pred nedavnim začeli srbeti prsti, ko sem gledal neverjetno rast tečaja bitcoina. Zasrbelo me, je, da bi vložil 500 evrov in počakal, da jih podvojim. Glede na rast preteklih tednov naj ne bi trajalo dolgo. Tako za hec, kaj pa je 500 evrov?!
Ne, ni me naenkrat obsedla miselnost kakega superhudobca iz superherojskih filmov. Razmišljam o tem, kako se lahko osvojitve sveta danes lotimo s podjetjem iz tehnološke sfere. Načinov je veliko in vsi so drugačni, kot smo jih bili vajeni pred računalniško revolucijo.
Slovenci smo pirati. Ker imamo morja le za vzorec, smo se že pred leti odločili za drugačno obliko gusarstva. Z vznikom računalništva in programov smo hiteli izumljati nove in nove oblike kraje intelektualne lastnine. Čeprav aplikacije, igre, filme, knjige in glasbo v sodobnem svetu večina ljudi pošteno plačuje, v domači kulturi tako početje velja za neumno.
Ta mesec sem bil povabljen na predstavitev novega telefona, v München, skupaj z nekaj drugimi novinarji in s skupino t. i. »influencerjev«, kot si pravijo sami. Prepad med nami ne bi mogel biti večji. Medijski, ideološki in seveda tudi generacijski.
Ko te začnejo kolegi, ki nimajo nikakršne povezave z računalništvom, niti s tehniko na splošno, spraševati, kako kupiti bitcoine, je to znak, da bo šlo kmalu vse »k vragu«. Ali pa morda velja ravno nasprotno?
Minuli mesec sem se hudoval na spletno banko N26, ki mi je izgubila plačilo računa za internet. Denar je z računa šel, švedski Com Hem pa ga ni našel. Poslal sem potrdilo o plačilu, misleč, da je zgodba s tem končana. Ni bila.
V tokratni številki smo naredili manjši preizkus igričarskih prenosnikov. Gre za segment, ki je razmeroma mlad. V preteklih letih smo sicer občasno dobili kak model, ki je bil prekrit z rdečimi plameni in je v njem rohnela zmogljiva grafična kartica, v zadnjem letu, dveh se je ponudba hitro razmahnila.
Nikoli nisem razumel, zakaj potrebuje denar nekaj ur, da skoči s Trga republike na Slovensko, letalsko vozovnico pa lahko takoj plačam z vnosom 16-mestne številke. Povedali so mi, da nisem edini na svetu in da neto poravnava v Sloveniji poteka vsaki dve uri. Razumem. Da so me iz podružnice na Tržaški poslali zapret račun na Njegoševo, ker sem ga bil tam odprl, pa ne razumem več. Doma tudi še hranim potrdilo o plačilu enega centa drugi banki, ker me je uslužbenka vestno poklicala, da že tri mesece dolgujem en cent in da bi bilo res neumno, če bi šel ta negativni dogodek v SISBON.
Evropska komisija je z nekaj kompromisi dokončala proces, ki ga je začela leta 2006, in za uporabnike mobilnih telefonov se končuje prvo poletje, ki smo ga evropski turisti izkoristili brez mobilnega gostovanja, po domače »roaminga«.
Arhiv
Po avtorjih
