Vsake toliko se spomnim scene v Štoparskem vodniku po galaksiji, v kateri je obrazloženo, da so miši pravzaprav najinteligentnejša bitja na Zemlji in da veliko časa preživijo v laboratorijih, kjer izvajajo eksperimente nad ljudmi (in ne obratno, kot smo sami prepričani). Hkrati nas vsake toliko potisnejo v pravo smer, recimo, da nas malo sprogramirajo.
Že od nekdaj sem vajen uporabljati malenkost starejšo računalniško opremo. Pred leti sem uporabljal starejše namizne računalnike, vanje naložil, kolikor je šlo pomnilnika, za operacijski sistem pa seveda uporabljal Linux, ki je na dani opremi kljub podhranjenosti tekel odlično. Vsake toliko časa si sicer privoščim kakšno nadgradnjo, recimo lani, ko sem si sestavil zmogljiv igričarski računalnik, a na splošno res skrbim za opremo in mi služi razmeroma dolgo.
Lanski 25. maj si bomo kar dobro zapomnili. Stavim, da ga ni človeka v Evropi, ki še ni slišal za GDPR oziroma varovanje osebnih podatkov. Če ne drugače, smo bili bolj ali manj vsi izpostavljeni množicam neželene elektronske pošte, ki se je trudila od milijonov uporabnikov pridobiti soglasja, da nam smejo še naprej smetiti po elektronskih predalih.
Veseli december je čas, ko … ko je nemogoče dobiti kogarkoli, da bi postoril karkoli. Ker, saj veste, je pač veseli december, vsi bi imeli vse še pred prazniki. Vsaj tako pravi urbana legenda. V resnici pa je vse le izgovor.
Ali bodo prihajajoča omrežja 5G v prihodnosti res zamenjala obstoječe ožičene povezave?
Preteklo noč sem spal 8 ur in 15 minut, povprečni utrip je bil tam nekje okoli 60 utripov na minuto. Danes sem prehodil že 5502 koraka, to naj bi bilo 3,7 kilometra, vmes prehodil tudi 9 nadstropij. Telefon sem aktivno uporabljal približno eno uro, kar je osem minut več od povprečja, v eni uri pa ga v povprečju dvignem štirikrat.
Pred davnimi leti je za devetimi gorami živel mož po imenu Tim Berners-Lee, ki je svoj dar – povezovanje in izmenjavo informacij prek novega elektronskega medija – želel deliti z vsemi ljudmi. Tako je izumil splet in prvi brskalnik in, ker je bil mož klen in neizprosen, je svetu prinesel razsvetljenje. Hura in pravljice je konec, ker je počil lonec.
Kako smo v dobrih desetih letih prišli do tega, da svetu, in to ne le digitalnemu, vlada peščica res gromozanskih podjetij, ki se jih bojijo celo države?
Naš urednik se je pred kratkim pritožil čez neki video posnetek, češ da ima v temnih delih kar veliko šuma. Njegova logika je bila, da bi ga vsak malo boljši telefon posnel lepše, brez šuma, četudi je na drugi strani drag DSLR, četudi že nekoliko starejši. Spravil sem se razlagat, kako je tipalo pri omenjenem DSLRju občutno večje, zato je bistveno manj globinske ostrine. In da moram zaradi tega zmanjšati zaslonko in povečati občutljivost. Pa sem že sredi lastne razlage sam sebe dolgočasil, in brž obupal.
Internet je dodobra spremenil dostopnost informacij, vendar tudi naše vrednotenje znanja. V trenutku, ko je vse dostopno, se zdi, da se število pravih razprav, kjer udeleženci poslušajo drug drugega in poskušajo argumentirano odgovarjati na teze nasprotne strani, hitro približuje ničli.
Starejši med našimi bralci se bodo morda spomnili enega izmed uvodnikov, ko sem se pohvalil, da na računalniku ne uporabljam protivirusnika, in sem po tej samohvali prav kmalu staknil – virus. Tudi na telefonih z Androidom ga ne uporabljam in, da, tudi tu sem ga pravkar staknil. Vprašanje pa je, ali bi mi tokrat protivirusnik sploh pomagal.
Električne avtomobile poznamo že dolgo, tudi na lokalnih, slovenskih cestah jih je zadnja leta kar nekaj, vendar pa šele zdaj prihajajo časi, ko se bo boj za to tržišče zares razplamtel.
Vedno več novih avtomobilov omogoča povezovanje s pametnimi telefoni in njihovo vsebino prikazuje na vgrajenem zaslonu. Menite, da ima tak pristop prihodnost?
Microsoft si na vse mogoče načine prizadeva obdržati tistih nekaj uporabnikov, ki za brskanje po spletu uporabljajo Edge, hkrati pa si zelo močno želi, da bi med zveste uporabnike privabil še koga. Poskuša celo z obup(a)no potezo oglaševanja Edgea, ki se sproži, ko zaženemo namestitev brskalnika Chrome ali Firefox. Bitka za brskalnike se zdi že davno izgubljena, zakaj se torej Microsoft še vedno bori?
Omrežni diski NAS že nekaj časa omogočajo vzpostavitev t. i. domačega oblaka, nečesa, kar naj bi konkuriralo »pravim« oblakom v lasti Googla, Amazona in Microsofta. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Na začetnih straneh tokratne številke lahko preberete kratko novico o Nikonovem novem prihajajočem brezzrcalnem sistemu, daljšo novico smo objavili tudi na spletu. Res zanimiv in omembe vreden korak japonskega fotografskega velikana in hkrati tak, ki me sploh ne preseneča.
Industrija sodobne tehnologije prodaja sanje in vizijo. Že kratek razmislek o preteklosti pokaže, da se tudi v IT stvari le ne spreminjajo tako hitro, kot naj bi se po napovedih podjetij in njihovih prodajnih in marketinških pogonov. A za vsako veliko stvarjo pride nova velika stvar. Že vemo, kaj bi to lahko bilo?
Ste že kdaj komunicirali z nekom, ki vas je poskušal spletno pretentati? Za potrebe tokratnega Monitorja sem se v tej smeri potrudil tudi jaz. In moram reči, da mi ni žal, prav pošteno sem se zabaval.
Vsi malce dražji televizorji se danes hvalijo z ločljivostjo 4K. Pa tak televizor v resnici potrebujem ali je dovolj klasični z ločljivostjo FullHD?
Na teh straneh sem že večkrat pisal o tem, da se prodaja osebnih računalnikov že kar nekaj let ohlaja. To velja tako za namizne kot za prenosne. Pri zadnjih tudi sami opažamo, da je vsako leto manj novosti in da je hitrost sprememb vse manjša – počasi se menjavajo procesorji, po korakih se izboljšujejo zasloni, pogoni SSD postajajo cenejši in hkrati večji.
Google s svojim tehnološkimi rešitvami obvladuje večji del spleta. Poleg iskalnika, Androida in oglasnih storitev je zelo pomemben del imperija Chrome. Ta je z vsako različico strožji do spletnih strani, ki še ne uporabljajo varne povezave HTTPS. Ima poleg altruistične skrbi za dobrobit svojih uporabnikov Google še kakšen drug cilj?
Nekako smo se že navadili, da so Združene države Amerike največja, najbogatejša in najuspešnejša (no, kakor kje) država na svetu. Uporabljamo njihov internet, njihov GPS, njihove osebne računalnike, njihove polprevodnike in seveda – njihova tehnološka podjetja. Imamo, Evropejci, sploh kaj svojega?
Kje naj hranim težko pridobljene kriptovalute, v spletnih menjalnicah ali pri sebi, ločeno od interneta?
Kriptovalute so nov naložbeni razred, ki z izjemo bitcoina obstajajo šele zadnjih par let. Nastale so na podlagi tehnologije veriženja blokov, ki bo tako kot internet spremenila svet. Zanimanje zanje je izredno naraslo šele v zadnjih 12 mesecih, ko je trg kriptovalut dobesedno eksplodiral, saj se je celotna tržna kapitalizacija v enem letu povečala s 15 milijard dolarjev na 813 milijard. Sledil je brutalen padec, in ko so že mnogi mislili, da je zgodbe konec, se je pred nekaj tedni spet začela rast.
Se še spomnite letošnjega začetka leta ali, še bolje, konca prejšnjega? Ko je kazalo, da bomo z različnimi »kojni« vsi obogateli ... Nekateri so res, nekateri s(m)o modrovali, da je vse skupaj balon, ki se bo ravnokar razpočil, večina pa se jih je opekla. Kajti balon je res počil.
Že nekaj zaporednih rubrik z nasveti berem, kaj vse se da narediti z mini računalnikom Raspberry. Pa mislite, da ni v resnici bolje vse te doma narejene igrače za nekaj evrov nadomestiti s kitajskimi izdelki, ki počnejo isto?
Pred leti sem uredniku predlagal rubriko in hitro je postala redna in, sodeč po odzivu bralcev, kar priljubljena – kratek pregled novih zanimivih aplikacij za pametne telefone. Takrat je bilo čutiti nemalo zanimanja za malo morje novih, inovativnih aplikacij. Pogosto smo drug drugemu kazali aplikacije, ki so tako ali drugače koristile možnosti teh naprav, res ni bilo težko vsak mesec najti šestnajst (kasneje, ko je tudi Apple povečal svoje zaslone, pa dvajset) novih aplikacij.
V vsaki generaciji otroci najdejo način, kako psihološko mrcvariti starše. Saj veste, svetloba, ki pozno v noč pronica izza vrat mulčeve sobe, roditeljem povzroča posebne skrbi. Kaj neki počne pozno v noč? Tik pred drugo svetovno vojno je začelo grbančiti čela branje stripov. Pa poslušanje jazza in rokenrola. Kmalu bo pol stoletja, kar so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v naše domove vdrli računalniki. S tem so domačo zabavo zavzele tudi najrazličnejše igre. Sprva benigno preskakovanje sodov in razbijanje zidov, postopoma pa vedno bolj realistične.
Da, ta uvodnik pišem zadnji dan pred uvedbo zloglasne evropske uredbe GDPR, ki, če sodim po množici »soglasnih« sporočil, ki se nabirajo v mojem poštnem predalu, grozi, da bo v celoti ustavila digitalni poslovni svet. No, če nič drugega, je za trenutek ustavila poštne strežnike.
So t. i. robotski sesalniki oz. kar »rumbe« res dovolj inteligentni in dobri, da lahko nadomestijo »prave« sesalnike?
Arhiv
Po avtorjih
