Po podatkih naše spletne strani www.monitor.si kar 62 odstotkov uporabnikov Windows uporablja različico 7. Različice 8(.1) je 22 odstotkov, pri Windows XP pa še vedno vztraja kar 10 odstotkov bralcev. In Windows XP je na svet privekal pred kar štirinajstimi leti …
Google je zagrizel v pametne ure, Apple menda tudi, če bo s prodajo res začel že drugo leto. Ali to pomeni, da smo pred novo »pametno« revolucijo?
Na naše »nenehne« preizkuse uvrščamo segmente naprav, ki jih redno dobivamo na preizkus v nekoliko večjem številu. V zadnjih desetih letih so bili to prenosniki, fotoaparati in tiskalniki, seveda razdeljeni na različne skupine oziroma podrazrede. Občasno, če gre za kakšno posebnost, postavimo kako napravo tudi med posamezne preizkuse, tu in tam pa naredimo tudi večji preizkus posameznega segmenta (recimo cenejših prenosnikov, to smo imeli pred nekaj meseci).
V zadnjem času so pozornost javnosti pritegnile izjave uglednih strokovnjakov, v katerih izražajo svojo zaskrbljenost, že kar strah pred posledicami razvoja umetne inteligence. Opozarjajo, da nenadzorovan razvoj na tem področju lahko resno ogrozi varnost, nekoč morda celo obstoj človeštva. Bojda hitreje, kot si mislimo. Sliši se, kot da so avtorji izjav preveč gledali znanstvenofantastične filme, a govor je o ljudeh, kot sta Elon Musk, prvi mož uspešnega novega izdelovalca električnih avtomobilov Tesla, in priznani astrofizik, profesor Richard Hawkins. Kot po filmskemu scenariju pa se je na drugo stran postavil Eric Shmidt, prvi mož družbe Google, ki je v zadnjih letih veliko vlagala v razvoj rešitev z umetno inteligenco. Razprava je ta hip videti predvsem zabavna, a če se ozremo v zgodovino in si ogledamo, kako človeštvo ravna z orožjem, energijo, okoljem in naravo, zaskrbljenost morda le ni tako neumestna.
Žalostni dogodki, ki so se odvijali po objavi skrivaj posnetega videa, so še enkrat pokazali, kako ranljiv je posameznik v današnjem svetu vsesplošne povezanosti in dostopnosti tehnologije. Poleg tega so pokazali tudi, kakšno moč ima lahko vsak posameznik, ki te tehnologije in komunikacijske kanale uporablja in jih brez težav tudi zlorablja. Morda celo v veri, da gre za nedolžno potegavščino. Javnost je sicer ob zelo nesrečnem epilogu zgodbe s prstom pokazala na brezobzirnost medijev, a velja se vprašati, ali so ti res edini, ki danes vplivajo na razvoj neke »zgodbe«.
Res smo zaenkrat še leta 2014, toda v rokah držite prvo številko že petindvajsetega letnika Monitorja.
Opažam, da je vse več pozornosti usmerjene v strojne in programske izdelke, ki naj bi uporabnikom pomagali zdravo živeti. Gre le za muho enodnevnico ali menite, da se bo trend prijel?
Pred nekaj meseci sem na teh straneh pisal o tem, kako sem se sam lotil nakupa prenosnika za boljšo polovico. Pogoji so bili nekako takšni: procesor vsaj i3, vsaj 4 GB pomnilnika, disk SSD (za katerega mi je bilo jasno, da ga bom sam vgradil), petnajstpalčni zaslon.
Ljudje smo družabna bitja. Tudi največji samotarji imajo v življenju koga, ki jih spremlja na zemeljski poti in mu lahko vsak dan potožijo o težavah in se mu zaupajo o dvomih, strahovih in željah. Najboljši prijatelj po svojih močeh pomaga, da je vsakdan znosen in preživet. V sodobnem svetu se v vlogi življenjskega sopotnika vedno bolj uveljavlja pametni telefon. Da ne pretiravam, ve vsakdo, ki je prijatelja že kdaj založil. Panika, nelagodje in nemoč so le nekatera od občutij, ki nas v nesrečnem trenutku prevevajo.
Konec novembra je Microsoftov oblak, Azure, doživel doslej najdaljšo delno odpoved. Nekateri uporabniki so imeli težave kar enajst ur. In to vse zato, ker so svoje podatke in aplikacije zaupali nekomu tretjemu, namesto da bi jih imeli pri sebi pod ključem.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je skupaj z univerzami v Ljubljani, Mariboru in Kopru v okviru pogodbe Microsoft Enrolment for Education Solutions otrokom v vrtcih, šolah in na fakultetah omogočilo brezplačno rabo pisarniškega paketa Office (različica 365 Pro Plus). Kaj menite o tem?
Vsi, ki se kolikor toliko redno ukvarjamo s fotografijo, smo že slišali komentar, da seveda so fotografije dobre, ko pa imamo tako dober fotoaparat. Zanimivo, da slikarjem ni treba poslušati, kako dobre čopiče imajo.
Za sodobno tehnologijo, računalnike pa še posebej, smo dolgo vrsto let trdili, da ustvarjajo nove priložnosti, s tem pa tudi delovna mesta. Ekonomsko gledano, povečujejo produktivnost posameznika, podjetja, družbe. Toda nekatere nedavne raziskave, podprte s statističnimi podatki, kažejo precej drugačno, celo srhljivo sliko. Kljub povečevanju produktivnosti, inovativnosti in globalni ekonomski rasti se število delovnih mest še naprej zmanjšuje. Kot družba očitno ne znamo uravnotežiti dobrih in slabih strani digitalne revolucije, posledica pa so še večje razlike in predvsem slabi obeti. Kako se lahko izvijemo iz tega?
Zgodba je znana. Pametni telefon kar naenkrat noče več sprejemati klicev. Na servisu rečejo, da je krivo slabo omrežje izbranega operaterja, pri mobilnem branjevcu, naj si kupim nov telefon. Tehnična pomoč ne enih ne drugih mi ne pomaga nič bolj kot volitve blagostanju v naši državi.
Ali menite, da delate za premajhno plačilo? Poglejte, za koliko dela svet okoli vas, pa boste ugotovili, da vam sploh še ne gre tako zelo slabo …
Berem, da se je po novem celo Apple uklonil in začel prodajati velike telefone. Kaj menite, je prihodnost res v vedno večjih modelih?
O težavah fotografske industrije v zadnjih letih smo že veliko pisali. Uporabniki namreč fotografiramo vedno več, a na škodo fotografskih podjetij nosijo danes najbolj priljubljeni fotoaparati oznako telefon, za njimi pa stojijo izdelovalci, kot so Apple, Samsung, HTC in drugi. Izdelovalci fotoaparatov čutijo pritisk predvsem v nižjih segmentih, torej pri cenejših aparatih, ki so jih nekdaj največ prodali.
Ko smo v začetku leta za sestrsko revijo MonitorPro intervjuvali glasnika digitalnih tehnologij in zagonskega podjetnika Aleša Špetiča, je bil pred našim mikrofonom nekoliko utrujen in naveličan. Kot podjetnika so ga zafrkavali na banki, pa na davkariji, pri čemer je podobne zgodbe vsak dan poslušal tudi od kolegov.
Minili so časi, ko smo po božje častili domače trgovine. Zgolj bližina servisa, domača beseda in kakovost storitve kupcev ne prepričajo več. Mnogi za odtekanje kupne moči čez mejo krivijo globalni trg in splet, jaz pa trdim, da so si slovenski trgovci kislo juho skuhali povsem sami.
Vem, tak naslov se v mesecu, ko je ves svet norel zaradi novih iPhonov, zdi skorajda heretičen, pa vendar – so Microsoftovi (ok, Nokiini) telefoni danes končno dovolj dozoreli, da jih je mogoče priporočiti?
Je za dober telefon res smiselno odšteti 500 evrov in več? V spletu, pa tudi v naših trgovinah, vidim, da je mogoče z izdelki manj znanih imen danes priti zelo blizu vrhunskim modelom. Kakšno je vaše mnenje?
Letos poleti smo bili priča pomembnim in celo strateškim objavam novih smernic s strani domala vseh velikih ponudnikov, ki krojijo trg računalniških izdelkov in storitev. Čeprav večinoma ne gre za revolucionarna razkritja, je iz njih kljub temu mogoče izluščiti podobo novih časov, ki so pred nami. Lahko bi rekli, da gre za nekakšen »reset« stanja in razmerij med ponudniki, kjer se karte, priložnosti za uspeh (ali neuspeh), spet mešajo. Podajamo se v čase, ko bo računalniških sredstev na pretek, redka dobrina pa bo človek, ki mu je vse to početje namenjeno. Kdo bodo novi zmagovalci?
Evropa je na poti, ko bo mobilno gostovanje le še slab priokus iz preteklosti. Z direktivo, ki naj bi cene mobilnih storitev znotraj Unije zmanjšala in poenotila do leta 2015, smo Evropejci dvignili nemalo prahu. Kadi se tudi v domačih logih in prvi rezultati so že tu. Kot se za Balkan spodobi, ne gre brez težav.
Da so uporabniki idioti, vemo »ajtijevci« tako iz izkušenj z njimi kot iz prastarih računalniških vicev o tem, da je koda napake ID10T dovolj zgovorna sama po sebi.
Spominjam se, da sem bil še pred nekaj leti deležen kritik, ker sem na naslovnico Monitorja napisal, da smo preizkusili »tablico«, češ saj nihče ne bo vedel, kaj to sploh je. Upam si trditi, da so danes za tablice slišali že vsi. Še več, tudi kupili so jih že, vsaj tisti, ki so imeli tak namen. In tudi tisti, ki ga niso imeli, pa so mimogrede naleteli nanje.
Odpravljam se na morje in ugotavljam, da službenih dolžnosti tudi letos ne bom mogel popolnoma odklopiti, internetno povezavo pa bom potreboval tudi za preverjanje stanja na volitvah, da o vremenu niti ne govorim. Kaj priporočate, nakup tuje kartice SIM ali dogovor z mojim mobilnim operaterjem?
Na tokratnih nenehnih preizkusih smo se lotili le digitalnih fotoaparatov – od naprav, ki jih sicer preizkušamo, so v tem letnem času daleč najbolj zaželeni. Prenosniki gredo za med pred začetkom šolskega leta, tudi tiskalnike v začetku poletja kupuje manj uporabnikov kot sicer. Digitalni fotoaparati lahko obveljajo že skoraj za obvezno opremo na potovanjih in dopustu.
Spletni brskalnik je več kot zgolj še en namenski program. V njem številni uporabniki računalnikov preživljamo večino časa. Sodobni brskalniki povzemajo vedno več funkcionalnosti operacijskih sistemov. Še več, prav na brskalnikih so utemeljeni nekateri najnovejši sistemi.
V junijski številki Monitorja sem pisal o pomembni odločitvi Sodišča evropske skupnosti, ki je celo mogočni Google prisililo k spoštovanju evropskega pojmovanja zasebnosti. Googlova uklonitev ne čudi, navsezadnje je EU največje gospodarstvo na svetu. Kaj pa se zgodi, če se čez krivice pritožijo tisti, ki niso tako veliki?
Opazil sem, da je, predvsem na telefonih z Androidom, velika večina aplikacij zastonj, tiste, ki niso, pa lahko zlahka preskočimo, ker je zanje zastonjski nadomestek. Kaj menite, se bo tak zastonjkarski prodajni model obdržal?
Arhiv
Po avtorjih
