Je videz res vse?
Računalniki so bili dolga leta (desetletja) le grde sive škatle. Delovni konji. Grdi, a učinkoviti. Danes jih brez lepe zunanjosti in »šminke« ljudje ne marajo več. Krivica?
Računalniki so bili dolga leta (desetletja) le grde sive škatle. Delovni konji. Grdi, a učinkoviti. Danes jih brez lepe zunanjosti in »šminke« ljudje ne marajo več. Krivica?
Podjetje Google smo doslej poznali predvsem kot dobrohotnega velikana, ki je v svet računalništva prinesel svež veter in kopico zanimivih orodij in storitev. Velik del povsem brezplačnih, kot spodbudo za uporabo plačljivih storitev. Toda v letošnji napovedi spomladanskega čiščenja (opustitve zastarelih storitev in orodij) se je znašel tudi priljubljeni bralnik novic Google Reader. Kar tako, kot strela z jasnega, ga nameravajo opustiti v začetku julija. Napoved je presenetila tisoče zagrizenih uporabnikov, tudi spodaj podpisanega, kar daje misliti, kako zavarovati svoje interese (in podatke) pred enostranskimi odločitvami velikanov.
V zadnjem času videvam veliko oglasov za protivirusne programe, ki naj bi jih namestili v telefone. Je to le marketinška zvijača ali so protivirusniki v telefonih v resnici potrebni?
Pri preizkusih prenosnih računalnikov že več let težko rečemo, da je kak prenosnik zares slab. Ko nas bralci sprašujejo po našem mnenju o tem ali onem modelu, se večinoma ne oziroma toliko na sam računalnik, bolj na potrebe tistega bralca. Potrebuje večji ali manjši prenosnik, bo igral igre in urejal video ali bolj brskal po spletu in gledal filme?
Nekega večera sredi marca 2013 je udarilo kot strela z jasnega: Google bo prvega julija kot del vsakoletnega »spomladanskega čiščenja« dokončno ugasnil storitev Reader.
Kot vse kaže, v prihodnje ne moremo računati na uporabo računalniških naprav, ne da bi te bile tako ali drugače povezane s storitvami v oblaku. Kdor tega ne želi, postaja kot izobčenec na samotnem otočku, brez elektrike in stika s preostalim svetom. Po drugi strani pa skoraj vsak dan beremo ali doživljamo takšne ali drugačne vdore v oblačne storitve, ki smo jim zaupali podatke. Tudi tam, kjer ne gre za vdore, pa se občasno spoprijemamo z izpadi v delovanju, ki so posledica tako tehničnih kot človeških napak. Virtualni svet pač ni nič drugačen od resničnega. Tudi banke tu in tam oropajo, pa ljudje še vedno hranijo denar v njih.
Monitor ima, končno!, popolnoma prenovljeno stran. Je treba na to še kaj reči? V resnici, da.
Kolega je želel pred kratkim punci kupiti nekoliko boljši fotoaparat in je, kot se pri teh stvareh rado dogaja, prišel k meni po nasvet. Malo sem preveril naše tabele in priporočil modela, ki sta si dokaj podobna, oba zmogljivejša žepna kompakta z razmeroma širokim kotom, nekaj več zuma in vsem drugim, kar sodi zraven. A kavelj je v tem, da je kolega želel aparat kupiti takoj – oziroma v roku enega dneva.
Dokaze, da so v računalništvu pred nami drugačni časi, razmeroma zlahka najdemo v trenutnem vedenju največjih ponudnikov izdelkov in storitev. Denimo v precej obsežni spremembi strategije Microsofta, ki je še nedavno vodil in usmerjal področje osebnih računalnikov, zdaj pa se želi spremeniti v ponudnika storitev v oblaku in izdelkov s področja mobilnosti. Čeprav se zdi, da se je v to smer podal že pred časom, je prave poteze potegnil in nakazal šele v zadnjem obdobju, še več pa jih lahko pričakujemo letos. Toda ali je za zasuk v novo smer že prepozno?
Berem, da naj bi na trg pametnih telefonov kmalu vstopila tudi Mozilla in celo Ubuntu. Kakšno je vaše mnenje o takih »odprtih« telefonih?
Živimo v čudnih časih. Znane osebnosti javno razlagajo, da jim politika prisluškuje, manj znane osebnosti sprašujejo računalniške strokovnjake, ali so določeni znaki dovolj trdno jamstvo, da so nadzorovani.
Pojem združljivost ima v računalništvu prav poseben pomen. Od samih začetkov osebnega računalništva so bili "združljivi" programi in "združljiva" strojna oprema nekaj, kar je imelo prednost pred izdelki, ki niso bili združljivi. Seveda je vprašanje, s čim. Navadno z neko strojno platformo, kot je, denimo, PC, ali pa z operacijskim sistemom, kot je okolje Windows. Še natančneje - v danem trenutku s točno določeno različico operacijskega sistema in strojne opreme. Toda v zadnjem času se je pojmovanje te združljivosti začelo drastično spreminjati. Ne iščemo več združljivosti s posamezno platformo ali operacijskim sistemom, temveč s spletnimi storitvami.
V zadnjem času v trgovinah videvamo vse več tablic, ki so manjše od originalnega iPada: mislim, da gre za 7-palične modele. Kakšno je vaše mnenje, je bolj smiselno kupiti "pravo" ali "pomanjšano" tablico?
Živimo v čudnih časih. Znane osebnosti javno razlagajo, da jim politika prisluškuje, manj znane osebnosti sprašujejo računalniške strokovnjake, ali so določeni znaki dovolj trdno jamstvo, da so nadzorovani.
Prodajajo se zgodbe, ne izdelki in ne storitve. In to se je pokazalo tudi v primeru nove bojda oblačne shrambe Mega, ki jo je te dni zagnal kontroverzni Nemec Kim Dotcom. Žal se je izkazalo, da brez izdelka in/ali storitve kljub vsemu ne gre ...
O digitalnih aparatih z izmenljivimi objektivi, a brez zrcal, smo v Monitorju že res veliko pisali, tudi preizkusili smo že kup različnih takih modelov. Prednosti teh sistemov so bile doslej praktično le v velikosti aparatov in objektivov, kljub temu pa so se nam zdeli ti aparati razmeroma nišni. Povedano drugače, na splošno smo vsem, ki so nas spraševali po tem, raje priporočili katerega izmed navadnih digitalnih zrcalno-refleksnih aparatov, praviloma nižjega cenovnega ranga, tam do vključno tisoč evrov.
Uporabniki se gremo vedno kakšne vojne in fanatično podpiramo tega ali drugega izdelovalca, stranko, moštvo. Konfrontacija nam je v krvi. Ni čudno, da smo enako razdeljeni na jabolčni in robotski tabor ter osredotočeni predvsem na pljuvanje po konkurenci, še posebej takrat, ko je treba pokazati s prstom, kaj je kdo "prepisal" od drugega. Še bolj zabavno, dokler neka funkcija ni prepisana, jo je treba zasmehovati. Vsaj tako dolgo, dokler ista reč v tvojem taboru ne deluje bolje.
Tvegam, da bom zaradi zgornjega naslova ob kakšno Facebook prijateljstvo, pa vendar - stanje na relaciji odnosov z javnostjo in novinarji v naši deželi je za zjokat.
Na tokratnih preizkusih imamo dve večopravilni laserski napravi, ki imata obe vgrajeni tudi brezžični omrežni vmesnik. Tiskalniki imajo za splošno povezljivost vedno vmesnik USB, tisti, namenjeni pisarnam in zahtevnejšim domačim uporabnikom, pa tudi navaden omrežni vmesnik, pri boljših seveda takega, ki podpira gigabitne hitrosti.
Kupujem nov računalnik in vidim, da so v trgovinah že opremljeni z novim Windows 8. Obenem vidim, da se prodajajo tudi že telefoni z Windows 8 in celo tablice. Kakšno je vaše mnenje o tem operacijskem sistemu? Naj raje ostanem pri Windows 7 in Androidu?
Računalniška industrija, trgovci, banke in ponudniki storitev nam že vrsto let obljubljajo revolucijo na področju plačevanja, vendar se doslej še ni zgodila. Pri plačevanju izdelkov in storitev še vedno prevladujejo plastične kartice ali celo gotovina, obenem pa že skoraj vsi nosimo v žepih naprave, ki so več kot dovolj za digitalna plačila. S tem bi postopek plačevanja postal enostavnejši, preglednejši, hitrejši in, da, celo varnejši. Zakaj se torej vse skupaj ne razvija hitreje? V ozadju je najbrž taktiziranje velikanov in morda celo poizkusi spreminjanja vlog posameznih institucij ter s tem denarnih tokov, kot jih poznamo danes.
Berem poročilo slovenske podružnice analitske hiše IDC, ki je, kot kaže, končno našla pozitivne trende - računalništvo v oblaku se menda še vedno strmo povečuje. Med največjimi ponudniki pa sta manjše slovensko podjetje in IBM. Verjetno res, če le vemo, kako definirati besedico "oblak". Pa to v resnici vemo?
Razvoj je pri digitalnih fotoaparatih zadnjih nekaj let dokaj stalen, brez večjih pretresov. Posamezne lastnosti se počasi izboljšujejo, obenem pa te naprave polzijo vedno niže po cenovnih rangih. Boj megapikslov se je praktično končal, to je pohvalno, največji premiki so pri objektivih. Ti postajajo vedno bolj fleksibilni, saj ponujajo hkrati krajše in daljše goriščnice (torej obenem možnost zajema širšega kota in bolj oddaljenih predmetov).
V zadnjih letih se zdi, da se vse, česar se dotakne Apple, tako rekoč spremeni v zlato. Zaradi odlične tržne strategije, nedvomno prvovrstnega oblikovanja in neverjetne pozornosti do podrobnosti so očitno korak pred konkurenco. Tudi v primerih, ko izdelki s tehnične plati v resnici niso tako napredni. Toda tudi najboljšim se tu pa tam zalomi. Novi zemljevidi v operacijskem sistemu iOS6 so, milo rečeno, polomija. To je na prvi pogled resda dokaj nedolžen spodrsljaj, a posredno razkriva srhljivo globino rivalstva med Applom in Googlom.
Ste opazili, kakšna gonja je zadnje čase glede piratskih vsebin, piratiziranja, piratov in podobne golazni? Gonja, sprožena večinoma s strani ameriških, hollywoodskih podjetij. In vendar - gonjo je zaslediti le v tujem delu spleta, v Sloveniji pa ne.
Da, še vedno redno preizkušamo tudi tiskalnike, in to kljub temu, da gre za razmeroma dolgočasne naprave, o katerih težko napišemo kaj novega. Eno izmed pogostejših vprašanj, ki jih prejemamo v uredništvu, je - kateri tiskalnik bo najboljši za določeno uporabo.
V vašem prispevku MonitorTV sem videl, da ste elektronsko bančništvo uporabljali tudi na telefonu. Zanima me, ali je to po vašem mnenju prihodnost e-bančništva ali le muha enodnevnica?
Z razmahom mobilne tehnologije je v vsakdanjik prispela prihodnost, ki sem jo kot otrok lahko videl le v filmih. Kaj bi takrat dal za televizijo v žepu, ve le tisti tam zgoraj, ki me je večkrat slišal prosjačiti za igračke prihodnosti. Danes je veliko mojih prošenj uslišanih, z mobilno televizijo vred, ki je obogatena z zmožnostmi, kot sta vodič po sporedu in snemanje programa oziroma ogled za nazaj. Žal se je ob začetku poletja nekdo spomnil, da sem dobil preveč. Televizijska hiša PRO Plus je ponudnikom mobilne televizije prepovedala predvajanje zamujenih vsebin.
Microsoft je dokončal razvoj okolja Windows 8 in čas je, da presodimo, ali so naredili korak naprej ali nazaj. O novem operacijskem sistemu je bilo že zelo veliko napisanega, čeprav ga je doslej, presenetljivo, resnično poizkusilo manj ljudi kot pri prejšnjih različicah. V številnih pogledih gre za radikalno drugačen izdelek in izraz močne Microsoftove volje (in položaja), da želi nekaj spremeniti. Dohiteti konkurenco na področju, ki ga doslej ni bil vajen, a obenem zadržati priključek na vlaku, ki ga je sam ustvaril. Toda zdi se, da so pri tem pozabili na vse tiste "norce", ki še vedno uporabljamo navaden računalnik, miško in tipkovnico.
Po nekaj letih vse bolj poudarjenega kiča so se tudi nekatera večja podjetja odločila, da je minimalizem, vsaj do neke mere, "in". Tako je Apple v svojih zadnjih nekaj različicah operacijskega sistema Mac OS prešel na vedno bolj kovinski videz, Microsoft pa je v Windows 8 opustil razmeroma šminkerski grafični vmesnik Aero. Nova generacija sistema je na videz bolj enostavna in manj barvita kot doslej.
Arhiv
Po avtorjih