Strah ima velike oči
Živimo v čudnih časih. Znane osebnosti javno razlagajo, da jim politika prisluškuje, manj znane osebnosti sprašujejo računalniške strokovnjake, ali so določeni znaki dovolj trdno jamstvo, da so nadzorovani.
Živimo v čudnih časih. Znane osebnosti javno razlagajo, da jim politika prisluškuje, manj znane osebnosti sprašujejo računalniške strokovnjake, ali so določeni znaki dovolj trdno jamstvo, da so nadzorovani.
Prodajajo se zgodbe, ne izdelki in ne storitve. In to se je pokazalo tudi v primeru nove bojda oblačne shrambe Mega, ki jo je te dni zagnal kontroverzni Nemec Kim Dotcom. Žal se je izkazalo, da brez izdelka in/ali storitve kljub vsemu ne gre ...
O digitalnih aparatih z izmenljivimi objektivi, a brez zrcal, smo v Monitorju že res veliko pisali, tudi preizkusili smo že kup različnih takih modelov. Prednosti teh sistemov so bile doslej praktično le v velikosti aparatov in objektivov, kljub temu pa so se nam zdeli ti aparati razmeroma nišni. Povedano drugače, na splošno smo vsem, ki so nas spraševali po tem, raje priporočili katerega izmed navadnih digitalnih zrcalno-refleksnih aparatov, praviloma nižjega cenovnega ranga, tam do vključno tisoč evrov.
Uporabniki se gremo vedno kakšne vojne in fanatično podpiramo tega ali drugega izdelovalca, stranko, moštvo. Konfrontacija nam je v krvi. Ni čudno, da smo enako razdeljeni na jabolčni in robotski tabor ter osredotočeni predvsem na pljuvanje po konkurenci, še posebej takrat, ko je treba pokazati s prstom, kaj je kdo "prepisal" od drugega. Še bolj zabavno, dokler neka funkcija ni prepisana, jo je treba zasmehovati. Vsaj tako dolgo, dokler ista reč v tvojem taboru ne deluje bolje.
Tvegam, da bom zaradi zgornjega naslova ob kakšno Facebook prijateljstvo, pa vendar - stanje na relaciji odnosov z javnostjo in novinarji v naši deželi je za zjokat.
Na tokratnih preizkusih imamo dve večopravilni laserski napravi, ki imata obe vgrajeni tudi brezžični omrežni vmesnik. Tiskalniki imajo za splošno povezljivost vedno vmesnik USB, tisti, namenjeni pisarnam in zahtevnejšim domačim uporabnikom, pa tudi navaden omrežni vmesnik, pri boljših seveda takega, ki podpira gigabitne hitrosti.
Kupujem nov računalnik in vidim, da so v trgovinah že opremljeni z novim Windows 8. Obenem vidim, da se prodajajo tudi že telefoni z Windows 8 in celo tablice. Kakšno je vaše mnenje o tem operacijskem sistemu? Naj raje ostanem pri Windows 7 in Androidu?
Računalniška industrija, trgovci, banke in ponudniki storitev nam že vrsto let obljubljajo revolucijo na področju plačevanja, vendar se doslej še ni zgodila. Pri plačevanju izdelkov in storitev še vedno prevladujejo plastične kartice ali celo gotovina, obenem pa že skoraj vsi nosimo v žepih naprave, ki so več kot dovolj za digitalna plačila. S tem bi postopek plačevanja postal enostavnejši, preglednejši, hitrejši in, da, celo varnejši. Zakaj se torej vse skupaj ne razvija hitreje? V ozadju je najbrž taktiziranje velikanov in morda celo poizkusi spreminjanja vlog posameznih institucij ter s tem denarnih tokov, kot jih poznamo danes.
Berem poročilo slovenske podružnice analitske hiše IDC, ki je, kot kaže, končno našla pozitivne trende - računalništvo v oblaku se menda še vedno strmo povečuje. Med največjimi ponudniki pa sta manjše slovensko podjetje in IBM. Verjetno res, če le vemo, kako definirati besedico "oblak". Pa to v resnici vemo?
Razvoj je pri digitalnih fotoaparatih zadnjih nekaj let dokaj stalen, brez večjih pretresov. Posamezne lastnosti se počasi izboljšujejo, obenem pa te naprave polzijo vedno niže po cenovnih rangih. Boj megapikslov se je praktično končal, to je pohvalno, največji premiki so pri objektivih. Ti postajajo vedno bolj fleksibilni, saj ponujajo hkrati krajše in daljše goriščnice (torej obenem možnost zajema širšega kota in bolj oddaljenih predmetov).
V zadnjih letih se zdi, da se vse, česar se dotakne Apple, tako rekoč spremeni v zlato. Zaradi odlične tržne strategije, nedvomno prvovrstnega oblikovanja in neverjetne pozornosti do podrobnosti so očitno korak pred konkurenco. Tudi v primerih, ko izdelki s tehnične plati v resnici niso tako napredni. Toda tudi najboljšim se tu pa tam zalomi. Novi zemljevidi v operacijskem sistemu iOS6 so, milo rečeno, polomija. To je na prvi pogled resda dokaj nedolžen spodrsljaj, a posredno razkriva srhljivo globino rivalstva med Applom in Googlom.
Ste opazili, kakšna gonja je zadnje čase glede piratskih vsebin, piratiziranja, piratov in podobne golazni? Gonja, sprožena večinoma s strani ameriških, hollywoodskih podjetij. In vendar - gonjo je zaslediti le v tujem delu spleta, v Sloveniji pa ne.
Da, še vedno redno preizkušamo tudi tiskalnike, in to kljub temu, da gre za razmeroma dolgočasne naprave, o katerih težko napišemo kaj novega. Eno izmed pogostejših vprašanj, ki jih prejemamo v uredništvu, je - kateri tiskalnik bo najboljši za določeno uporabo.
V vašem prispevku MonitorTV sem videl, da ste elektronsko bančništvo uporabljali tudi na telefonu. Zanima me, ali je to po vašem mnenju prihodnost e-bančništva ali le muha enodnevnica?
Z razmahom mobilne tehnologije je v vsakdanjik prispela prihodnost, ki sem jo kot otrok lahko videl le v filmih. Kaj bi takrat dal za televizijo v žepu, ve le tisti tam zgoraj, ki me je večkrat slišal prosjačiti za igračke prihodnosti. Danes je veliko mojih prošenj uslišanih, z mobilno televizijo vred, ki je obogatena z zmožnostmi, kot sta vodič po sporedu in snemanje programa oziroma ogled za nazaj. Žal se je ob začetku poletja nekdo spomnil, da sem dobil preveč. Televizijska hiša PRO Plus je ponudnikom mobilne televizije prepovedala predvajanje zamujenih vsebin.
Microsoft je dokončal razvoj okolja Windows 8 in čas je, da presodimo, ali so naredili korak naprej ali nazaj. O novem operacijskem sistemu je bilo že zelo veliko napisanega, čeprav ga je doslej, presenetljivo, resnično poizkusilo manj ljudi kot pri prejšnjih različicah. V številnih pogledih gre za radikalno drugačen izdelek in izraz močne Microsoftove volje (in položaja), da želi nekaj spremeniti. Dohiteti konkurenco na področju, ki ga doslej ni bil vajen, a obenem zadržati priključek na vlaku, ki ga je sam ustvaril. Toda zdi se, da so pri tem pozabili na vse tiste "norce", ki še vedno uporabljamo navaden računalnik, miško in tipkovnico.
Po nekaj letih vse bolj poudarjenega kiča so se tudi nekatera večja podjetja odločila, da je minimalizem, vsaj do neke mere, "in". Tako je Apple v svojih zadnjih nekaj različicah operacijskega sistema Mac OS prešel na vedno bolj kovinski videz, Microsoft pa je v Windows 8 opustil razmeroma šminkerski grafični vmesnik Aero. Nova generacija sistema je na videz bolj enostavna in manj barvita kot doslej.
Če izdelovalec zapiše, da izdelku jamči podporo za celotno "življenjsko dobo", to v praksi pomeni, da jo jamči za pet let. Da, življenjska doba v računalništvu je enaka pet let. Kako natančno - ravno toliko so (pre)živeli mini prenosniki, "netbooki", in nič več.
Tik preden smo vsi pobegnili na počitnice, se je dogodila Googlova konferenca I/O, ki jo velikan spletnega iskanja nadvse rad uporabi za prikaz najbolj kulskih stvari, ki jih razvija. Zdaj, ko je Android med geekovsko populacijo najboljša stvar po narezanem kruhu, so take predstavitve še posebej zanimive. Zato vsako leto postajajo večje, bolj pompozne in pritegnejo širše množice. Te se morajo zadovoljiti s prenosom po spletu, kajti število udeležencev je omejeno. Z razlogom, kajti sam dogodek je še vedno namenjen razvijalcem, ne pa firbcem, ki bi z navdušenjem pobasali napravice, ki jih na I/O googlovci nadvse radi delijo zastonj.
Osebno računalništvo v teh časih zaznamujejo tri različne strojne platforme: osebni računalniki (prenosni in namizni), tablični računalniki in mobilni telefoni. Zadnji dve sta še razmeroma sveži, vendar si glede na pomen zaslužita posebno mesto v kontekstu evolucije uporabniške izkušnje. Toda zdi se, da je prostora za nekaj še bolj svežega, nekaj, česar doslej nismo poznali in kar utegne v nekaj letih sprožiti novo revolucijo. Govorimo o računalnikih, ki jih oblečemo in omogočajo tako imenovano "povečano resničnost". Novost, o kateri sicer govorimo že precej časa, vendar se z zadnjimi dogodki zdi še bliže praktični rabi. Tudi zaradi prizadevanja podjetja, ki je že spremenilo in lahko vnovič spremeni svet - Google in njihov Project Glass.
V časih, ko lahko skoraj katerokoli elektronsko napravo kupimo že za nekaj evrskih bankovcev, se zdi, da je nostalgično obdobje navdušencev nad računalniško tehnologijo že davno mimo. Toda v zadnjih mesecih se prvinsko ozračje vrača. Kako bi si lahko drugače razlagali to, da malega računalnika Raspberry Pi ne morejo izdelati v dovolj velikih količinah, da bi zadovoljili povpraševanje? Pozor, govorimo o napravi, pri kateri je priporočljivo imeti znanje o elektronskih komponentah in o programiranju na najnižji ravni. Drugi projekt z idejami navdušene skupnosti, predvajalnik Ouya, je na Kickstarterju v hipu prepričal 63.000 ljudi (!). Ali se vračamo nazaj h koreninam?
V rokah držite "posebno" številko Monitorja, ki jo v uredništvu pripravljamo že sedmo leto zapored. Opazili boste, da se po vsebini kar precej razlikuje od običajnih številk, natančno to smo z njo tudi hoteli doseči.
Pri našem delu se vedno trudimo postaviti v kožo končnega uporabnika naprave, ki jo preizkušamo. To nam gre včasih dobro, včasih malo slabše, je pa res, da smo pri marsikateri napravi tudi sami končni uporabniki. Praktično vsi, ki pišemo za revijo, se tako ali drugače ukvarjamo z računalništvom, načeloma pa smo kar zahtevni uporabniki.
Ob vsej histeriji, ki se zadnje čase sprošča okoli "oblaka" in oblačnih storitev, je bilo le še vprašanje časa, kdaj si bodo ljudje začeli domišljati, da je to tudi odličen naslov za hranjenje varnostnih kopij. Je, vendar nikakor ne more in ne sme biti edini.
Microsoft se z novim operacijskim sistemom Windows 8, še posebej pa z uporabniškim vmesnikom Metro, podaja na neznano in zanj potencialno tvegano področje obsežnih sprememb vsem znanega okolja. Še pred kakšnim letom bi najbrž zapisali, da jim bo zagotovo uspelo, toda danes so razmere na trgu precej drugačne, kot so bile. Microsoft ni več (tako rekoč) edini ponudnik, sploh pa ne največji, če k osebnim računalnikom prištejemo še tablice in morda telefone. Ali lahko okolje Windows s precej drugačnim vmesnikom pritegne in si povrne staro slavo ali pa bo razjezilo dosedanje uporabnike in jih nagnalo drugam?
"Pravi računalnikarji" še danes zatrjujejo, da so priponke v elektronski pošti in celo uporaba HTML oblikovanja v njej zloraba tehnologije, ker elektronska pošta temu ni bila nikoli namenjena. Pa je res tako?
Tudi tokrat rubrika Najboljši izdelki temelji na preizkusov fotoaparatov - zanimivo je, da se zanimivi premiki dogajajo predvsem pri aparatih z izmenljivimi objektivi, a brez zrcal (t. i. "mirrorless" aparati). Pri drugih področjih fotografske tehnike pa je videti, da so zabrodila v eksistenčno, nekoliko pa tudi finančno krizo.
Trenutno je priljubljeno varčevati. Menda smo predolgo živeli onkraj meja svojih zmožnosti in zdaj za to plačujemo ceno. Najbolj pa je bojda živel na veliki nogi javni sektor, ki bo zdaj posledično moral tudi najbolj varčevati. Potem pa vsak dan slišimo novo zgodbico o tem, kako so šli spet zapravljat davkoplačevalski denar. Prenosniki za poslance so nadvse lep zgled, ko je javnost ogorčeno kazala s prstom najprej na desne, ki so reč kupili, potem na leve, ki so reč razpisali, zahtevala glave, nazadnje pa se je vse skupaj pozabilo, ker je prišla nova afera.
Ozrimo se najprej le dvakrat deset let in še malo v preteklost in se spomnimo, kako smo programsko opremo (beri: igrice) kupovali takrat. Enostavno! Odprli smo srednje strani takrat najbolj priljubljene računalniške revije in si zbrali Jože-soft, Franci-soft ali kako drugače sumljivo neinovativno poimenovanega črnega podjetnika, pripravili seznam paketov (!) programja in zavrteli telefonsko številko. Potem smo le še nestrpno pričakovali poštarja, ki nam je v zameno za nekaj drobiža izročil kasete in že smo lahko ure in ure uživali v množici novih iger. Da je to piratiziranje in da je s tem nekaj narobe, se je nam je morda celo zdelo, a prav hudo sekiral se zaradi tega ni nihče. Da bi kdaj videl trgovino z računalniškimi igricami na južni strani Alp? Tudi ne.
Facebook, spletna stran, ki združuje mlade in vse bolj tudi "stare", je v osmih letih postala svetovni fenomen. Ljudje kar derejo nanjo (900 milijonov aktivnih uporabnikov!), vlagatelji jo že dolgo ocenjujejo v milijardah dolarjev, danes pa kaže, da je na borzi doživela polom. Kaj je narobe?
Arhiv
Po avtorjih