Odvržene rokavice
Napredek pri strojni opremi je še bolj poudaril težave, ki že desetletje in dlje pestijo temeljno programsko opremo - operacijske sisteme. Ob zniževanju cene računalnikov pa je vse teže opravičiti tudi njihovo visoko ceno.
-
Objavljeno: 29.9.2009 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor September 2009 | Teme: komentar, mnenje, google -
Ruska tv pravljica
Nove ekonomije vzhodne Evrope imajo eno skupno potrošniško lastnost: čeprav družina je samo konzerve in se hiša podira - mora pred hišo stati soliden avtomobil, telefonirati je treba po najnovejši modi, zadnja leta pa mora še v dnevni sobi kraljevati kak krepak LCD ali plazemski TV.
-
Iz omrežja na televizor
Danes je že bolj ali manj očitno, da je prihodnost distribucije večpredstavnih vsebin tesno povezana z računalniki in internetom. Optični nosilci so sicer ta hip še vedno najbolj razširjen vir, vendar se to zelo hitro spreminja v prid prenosa vsebin neposredno iz spletnih trgovin in drugih virov. Tak način je neprimerno hitrejši, udobnejši, pravilom tudi cenejši od nakupa vsebin na nosilcu v trgovini. Novi način dostopa do vsebin hitro pridobiva na pomenu, zlasti v državah, kjer veliki ponudniki, kot sta Apple in Amazon, ponujajo praktično celoten spekter vsebin v digitalni pretočni obliki. Drugod pomanjkanje ponudbe na trgu preprosto nadomeščajo omrežja P2P in drugi viri, prek katerih je mogoče dobiti vse, od najnovejšega glasbenega albuma do filmov v visoki ločljivosti.
Objavljeno: 10.9.2009 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Posebna 2009 | Teme: preizkus, NMT, extender, popcorn, e-pošta, HDMI -
Globoka modrina
Ko so tekli pogovori o televiziji visoke ločljivosti, je bil eden ključnih členov tudi nosilec, ki bi lahko v dnevne sobe prinesel tudi filme visoke ločljivosti. Zgodba je dolga, tu in tam dolgočasna in vsekakor tudi politična, toda na koncu je v bitkah "DVDja naslednje generacije" zmagal Sonyjev blu-ray. Na plošček, ki je enako velik kot DVD, jim je s tehnologijo tanjšega laserskega žarka uspelo spraviti 5× več podatkov, 25 GB. Oz. 50 GB v dvoslojnih različicah. Ravno prav za filme visoke ločljivosti, čeprav le zato, ker je uporabljeno tudi bolj kakovostno stiskanje videa - različica H.264 namesto starejše MPEG-2.
-
Projektor ni televizor
Da, začnimo pri osnovah - projektor ni nadomestek za televizor, kakršenkoli že.
Objavljeno: 10.9.2009 | Avtor: Boris Horvat | Monitor Posebna 2009 | Teme: komentar, mnenje, projektor, FullHD, 1080p, 720p, HD -
Prizemno digitalno oddajanje
Stari dobri analogni standard PAL, ki definira signal, ki prenaša televizijsko sliko v vaše domove, se počasi, a nepreklicno poslavlja. Lani je doživel petinštirideseto obletnico obstoja, veliko vprašanje pa je, ali bo dočakal tudi petdeseto. Analogni prenos slike bo nadomestil digitalni.
Objavljeno: 10.9.2009 | Avtor: Primož Gabrijelčič | Monitor Posebna 2009 | Teme: preizkus, digitalna televizija, MPEG-2, MPEG-4 -
Čas za menjavo
Če ste količkaj tehnični tip, se občasno verjetno sprehodite po kateri izmed s tehniko založenih trgovin. In če ste to naredili v minulih 12 mesecih, ste gotovo opazili, da so največji deli teh trgovin danes namenjeni prodaji televizorjev. Saj veste, tistih škatel, ki so jih izumili že pred 80 leti in že več kot 50 let prikazujejo enak televizijski signal, PAL. Zastarelih škatel torej. No, ne čisto, kajti tokrat se prodajajo pod magičnima besedama "ploski" in "HD".
-
Prehitevanje po levi
V rokah držite zdaj že tradicionalno posebno številko Monitorja, ki jo naredimo za poletje, ko je nekoliko več časa za poglobljeno branje kot čez leto. Tokrat smo se posvetili "računalnikom v dnevni sobi" oz. napravam, ki so v resnici vse bolj računalniki, čeprav niso videti tako, in jih lahko vedno enostavneje povežemo s "pravimi" računalniki.
-
Konec megapik?
Preizkuševalci digitalnih fotoaparatov se že dolgo zavedamo, da so ločljivosti tipal v aparatih že nekaj let povsem dovolj visoke za domače uporabnike. Zanimivo, da se tega zaveda tudi marsikateri prodajalec, a za večino uporabnikov je število megapik, ki jih premore digitalni fotoaparat, še vedno tisto najpomembnejše vodilo.
-
Pro et contra: Odprtokodni : specializirani CMS
Pro et contra: Odprtokodni : specializirani CMS
-
Tehnomanija
Po tem, ko je postalo jasno, da so za uspešnost posameznega telefona ali platforme zelo pomembne spletne trgovine za enostaven nakup vsebin (glasbe, video), je bilo le še stvar časa, kdaj se bodo začeli ponudniki prerivati za kupce. Nazoren zgled je namigovanje Appla, da bo v naslednjih različicah programske opreme "morda" onemogočil podporo telefonom, ki nimajo oznake jabolka. Namigujejo predvsem na podporo iTunes, ki ga ima še vroč telefon Palm Pre, kar mnogi štejejo kot eno udarnih lastnosti. V Palmu za zdaj trdijo, da Apple blefira, uporabniki pa razmišljajo, če ne bi bil morda že čas za to, da napišejo nove obtožnice glede monopolnega ravnanja. V prihodnje bo na tem področju nedvomno še zelo pestro.
Objavljeno: 25.8.2009 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij-avgust 2009 | Teme: mnenje, komentar, novice -
Svež veter
Lahki prenosniki oziroma netbooki so ena največjih uspešnic zadnjega leta, toda po tem, kar se dogaja med izdelovalci, je doslej videno le razmeroma majhen uvod v to, kar nas še čaka. Dogajanje na področju osebnega računalništva že dolgo ni bilo tako dinamično kot danes, prvič po dolgih letih pa se morda nakazuje konec absolutne prevlade navezave Microsoft - Intel.
Objavljeno: 25.8.2009 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Julij-avgust 2009 | Teme: mnenje, komentar, netbook, pametni telefon -
Čas teče
S tem mnenjem obhajam natančno deset let od prvega, v katerem sem trdil, da si programi želijo prostosti. Prosto programje počasi prevzema vse več por računalništva, še posebej pa vzhajajoče veje, kot so lahki prenosniki. Ozrimo se nazaj še malo bolj podrobno.
Objavljeno: 25.8.2009 | Avtor: Uroš Mesojedec | Monitor Julij-avgust 2009 | Teme: mnenje, komentar, odprta koda -
Koliko časa še?
Ideja za ta uvodnik se mi je porodila ob Microsoftovi splavitvi beta različice novega Office 2010 in branju komentarja na arstechnica.org. Res - ali tale Office, pardon, Word, res še pije vodo?
Objavljeno: 24.8.2009 12:49 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor September 2009 | Teme: uvodnik, Office, SiOL, SiOL TV, google -
Telekomunikacije v Sloveniji - bilanca 2008 - 2. del
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki smo ga v prejšnji številki uporabili pri analizi trendov na trgu širokopasovnega dostopa do interneta. Na tem trgu si konkurirajo tri tehnologije: širokopasovni dostop prek telefonskega omrežja (xDSL), širokopasovni dostop prek kabelskih omrežij (CATV) in širokopasovni dostop prek optičnega omrežja (FTTH). Tokrat bomo začeli s pregledom trga mobilne telefonije, pogledali pa bomo tudi nekatere druge trge. Ugotavljamo, da se trg klicnega dostopa do interneta vztrajno krči. To je razumljivo, ni pa tako razumljivo, zakaj trg brezžičnega dostopa do interneta (WiMax) ni zaživel. Nenavaden je tudi razvoj trga posredovanja televizijskih programov, kjer je Slovenija rekorder po uspešnosti internetne televizije.
-
Standardizacija
V Monitorjevem laboratoriju oziroma, konkretno, v naših strežnikih imamo vse polno najrazličnejših programov za preizkus najrazličnejših računalniških komponent. Od različnih programov za merjenje zmogljivosti računalnikov ali hitrosti pisanja in branja z diskov, za štetje tega in onega. No, še vedno imamo v laboratoriju tudi povsem navadno uro - štoparico, ki se jo največkrat uporablja za merjenje hitrosti izpisa pri tiskalnikih.
-
TeleSiolovo kockanje
Leto je naokoli in spet se moram spotakniti ob SiOL, pardon, TeleSiOL ("TeleSiol" je izraz, ki ga je skoval Tomaž Kalin, nekoč predsednik in zdaj podpredsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije, ko je pred dobrimi petimi leti ostro kritiziral namero takratne uprave Telekoma Slovenije, da se SIOL spet vključi v matično družbo).
Objavljeno: 30.6.2009 10:25 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij-avgust 2009 | Teme: mnenje, komentar, uvodnik, SiOL, Siol TV, Telekom -
Iskanje izgubljenega člena
Na eni strani imamo prenosne računalnike, na drugi mobilne telefone. Ali lahko v prihodnosti pričakujemo napravo, ki bo združila oba svetova in dala dokončen odgovor na želje in potrebe večine uporabnikov mobilnih naprav? Zdi se, da je z iskanjem te uspešne formule tako kot z iskanjem pogrešenega veznega člena med opico in človekom. Vselej se zdi, da smo tik pred odkritjem, v bistvu pa smo še precej daleč.
-
Tehnomanija
Pa se je spet zgodilo. Google je namreč sredi maja stal približno eno uro zaradi napake v svojem megalomanskem omrežju računalnikov (čeprav ne želijo komentirati, menda zaradi prehoda na IPv6).
Objavljeno: 30.6.2009 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Junij 2009 | Teme: mnenje, komentar, novice -
Iskanje iskalnika
Septembra lani, ko je Google praznoval desetletnico delovanja, je Marissa Mayer, Googlova podpredsednica, zadolžena za iskanje in uporabniško izkušnjo, dokaj nepremišljeno izjavila, da je iskanje v 90-95 % rešen problem.
-
Telekomunikacije v Sloveniji - bilanca 2008 - 2. del
Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) je 6. aprila objavila letno poročilo za preteklo leto, ki smo ga v prejšnji številki uporabili pri analizi trendov na trgu širokopasovnega dostopa do interneta.
-
Pro et contra: Telefon:GPS navigator
Zadnje čase zaradi izjemne priročnosti večino prvin osebnega računalnika prevzemajo mobilni, ali - kot jim tudi pravimo - pametni telefoni. Z novimi dodatki so postali nadvse prilagodljivi, saj poleg telefoniranja omogočajo tudi fotografiranje, delo z e-pošto, predvajanje večpredstavnih vsebin, brskanje po spletu, zadnja uspešnicai hit pa je tudi navigacija.
Objavljeno: 30.6.2009 | Monitor Junij 2009 | Teme: mnenje, komentar, GPS, GSM, telefon, pametni, pametni telefon -
Licence, licence, licence ... Čemu le?
Starejši mački se bodo spomnili, kako je prva slovenska računalniška revija pri nas ob koncu osemdesetih nekje na zadnjih straneh objavljala ocene računalniških iger in male oglase zanje. Naprodaj so bili piratizirani (beri: ukradeni) programi in igre, na kasetah in disketah. Danes tako služenje upravičeno štejemo za "balkansko" in je tudi kaznivo.
-
Še nekaj manjših novosti
V Monitorju smo pred kratkim že uvedli nekaj novosti, ki se tičejo predvsem naše spletne strani. Omembe vredna je objava starejših člankov, ki so zdaj na voljo vsem uporabnikom, ne le registriranim. Druga novost je blog, kjer redni sodelavci objavljamo zapise, ki bi jih težko uvrstili v samo revijo. Splet je seveda hitrejši in bolj dinamičen medij, tako da lahko uredniška ekipa prek bloga hitreje komentira in opiše dogajanje v svetu računalništva, tako na tujem kot pri nas.
-
Konec brezplačnih internetnih storitev
V preteklih letih smo se že nekako navadili, da je vse več storitev v internetu, denimo elektronska pošta in prostor za podatke, vsaj v določeni meri povsem brezplačnih. Toda časi se spreminjajo in to, kar je bilo do danes brezplačno, utegne jutri postati plačljivo. Marsikje se ubadajo z zamislijo, da bi zagrizli v to kislo jabolko, ali pa, v slabši različici, celo zaprli storitev.
Objavljeno: 26.5.2009 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2009 | Teme: mnenje, komentar, google -
Iskanje rud in izguba časa
Družabna omrežja so sodoben pojav, ki zaznamuje rabo številnih sodobnih tehnologij. Vendar pa se moramo zavedati, da gre pri njih predvsem za zabavo in da so v poslovnem smislu bolj ali manj izguba časa.
-
Prodajalci in pisci
Pisci člankov o programski opremi smo pri svojem delu odvisni od podjetij, ki te programe izdelujejo in/ali prodajajo. Kljub častnim izjemam v Monitorju večinoma ocenjujemo programe, ki prihajajo iz tujine. Ponavadi imajo prodajno uspešnejši programi v Sloveniji svojega zastopnika, distributerja ali vsaj prodajalca, druge pa moramo kupiti v spletni trgovini izdelovalca. (Seveda so izvzeti brezplačni programi). V devetih letih mojega sodelovanja z Monitorjem se je večkrat potrdil paradoks, da je za pisca računalniških člankov iz Slovenije večinoma oteževalna okoliščina, če ima program slovenskega zastopnika. Vsekakor trditev, ki kliče po pojasnilu.
-
Pro et contra - Večpredstavni podaljški proti računalnikom
Večpredstavne vsebine lahko danes brez težav spremljamo na osebnih računalnikih, a pravi čar je šele v tem, da to počnemo udobno zleknjeni pred domačim televizorjem v dnevni sobi. Toda računalniki preprosto ne sodijo tja, saj so preglasni, predvsem pa je delo z njimi nekaj metrov od zaslona, milo rečeno, nerodno. Čeprav so računalniki nedvomno najbolj prilagodljive in univerzalne naprave, so precej bolj primerni, specializirani predvajalniki, ki jim pravimo večpredstavni podaljški. Prav zaradi tega so pravzaprav nastali.
-
Tehnomanija
Težke gospodarske razmere prinašajo tudi manj denarja za oglaševanje. Analitiki že lep čas opozarjajo, da se bo zaradi tega ponudba brezplačnih storitev začela precej krčiti ali pa bodo storitve postale plačljive. Lep zgled je priljubljena spletna storitev Last.FM, ki omogoča poslušanje več kot 7 milijonov različnih skladb. Predstavniki podjetja so nedavno napovedali omejitev brezplačnega poslušanja zgolj na ZDA, Veliko Britanijo in Nemčijo, kjer je še vedno dovolj veliko kritje s strani oglaševalcev. Poslušalci iz drugih držav pa bodo morali odšteti 3 evre na mesec, da bodo lahko prišli do priljubljenih skladb oziroma "nastavljivih radijskih programov".
Objavljeno: 26.5.2009 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Maj 2009 | Teme: mnenje, komentar, novice -
Resistance is futile!* Ali res?
Te dni se v podjetju odločamo za nakup novega strežnika. Predvsem zato, da bo na njem bolj udobno tekel poštni strežnik, konkretno Microsoftov Exchange. Cene seveda niso nizke in med debatiranjem o različnih možnostih je nekdo (pa naj ostane anonimen) navrgel - "Nov strežnik za elektronsko pošto? Zakaj ne bi raje prešli na Goole Apps?" Saj veste, "Gmail za podjetja", kjer je elektronska pošta lahko vezana na poljubno domeno in ne le na gmail.com.
Objavljeno: 25.5.2009 13:02 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Junij 2009 | Teme: mnenje, komentar, uvodnik, google
Arhiv
Po avtorjih
- Andrej Bohinc
- Gorazd Božič
- Žiga Četrtič
- Vladimir Djurdjič
- Tom Erjavec
- Jure Forstnerič
- Primož Gabrijelčič
- Matjaž Gams
- Peter Gedei
- Tomaž Geršak
- Mojmir Grlj
- Matic Gselman
- Igor Harb
- Boris Horvat
- Matjaž Horvat
- Dare Hriberšek
- Aleksander Hropot
- Matej Huš
- Aljoša Jerman Blažič
- Aleksander Jeršič
- Matjaž Jeruc
- Dalibor Jovanović
- Matjaž Klančar
- Andrej Klemenc
- Tilen Knaus
- Gorazd Kos
- Marko Kovač
- Miha Kovač
- Samo Kuščer
- Arnold Marko
- Miha Mazzini
- Igor Medjugorac
- Uroš Mesojedec
- Miloš Mitrović
- Alan Orlič
- Nikolaj Pečenko
- Vlado Robar
- Matjaž Ropret
- Domen Savič
- Robert Sraka
- Boris Šavc
- Peter Šepetavc
- Grega Šimenc
- Janez Šinkovec
- Matej Šmid
- Anže Tomić
- Andrej Troha
- Miran Varga
- David Vidmar
- Matic Zupančič