Uroš Mesojedec: Izberite sami
Glasbene založbe si s svojim odnosom niso nakopale le srda potrošnikov, zdaj jih bodo zapustili še avtorji. Da, "kriv" je internet.
Glasbene založbe si s svojim odnosom niso nakopale le srda potrošnikov, zdaj jih bodo zapustili še avtorji. Da, "kriv" je internet.
Apple pod Jobsovo taktirko doživlja novo zlato dobo. Domala vsi izdelki, ki jih v zadnjem času predstavijo, gredo za med. Z njimi dosegajo rezultate, ki jih lahko na specifičnih področjih tekmeci zgolj gledajo in se čudijo. Toda uspeh se lahko hitro spremeni v aroganco. Nedavno dogajanje v zvezi z zaklepanjem/odklepanjem telefonov iPhone kaže na to, da Apple s pridom izkorišča pridobljeni položaj.
Vem, ponavljam se, toda res, Slovenija je majhna. Včasih imam občutek, da vedno manjša. In če je to koristno s socialnega vidika, ker se nas resni gospodarski tokovi (beri: "pravi" kapitalizem) še vedno nekako izogibajo, je škodljivo v marsičem drugem. Recimo prav v tem, da se nas resni gospodarski tokovi izogibajo ...
Nekatere stvari so pač moderne. Biti proti Bushu in biti proti ZDA. In, seveda, sovražiti Microsoft.
Življenje je za marsikoga naporno, polno težav. Za druge spet dolgočasno, že videno. Kaj torej pravite na pobeg v navidezni svet, kot je Second Life, v katerem lahko začnete tako rekoč znova, brez spon, ki bi vas vezale na preteklost in sedanjost resničnega življenja? Sliši se kot scenarij za znanstvenofantastični film v slogu Matrice, vendar je resnično, število prebivalcev navideznih svetov pa se naglo povečuje.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije je 8. junija izdala odločbo, s katero je naložila Telekomu Slovenije, naj tistim naročnikom priključkov ISDN, ki so te priključke zakupili hkrati s priključki ADSL, omogoči brezplačen prehod na priključek PSTN. To je bilo zadnje dejanje v dolgotrajni zgodbi o vezavi priključkov ADSL in ISDN, ki se je začela ob uvedbi tehnologije ADSL 1. marca 2001 in končala z odločbo iste agencije 12. septembra 2005, ko je Telekomu Slovenije prepovedala pogojevanje vzpostavitve priključka ADSL s predhodno vzpostavitvijo priključka ISDN, saj je ob preučitvi stanja tehnike ugotovila, da za tako pogojevanje ni (več) utemeljene podlage.
Ko so na začetku tisočletja mobilni operaterji metali milijarde (takrat fizično sicer še neobstoječih) evrov v frekvence in opremo tretjega rodu mobilne telefonije, so investitorji hitro sklatili vrednost njihovih delnic. Res so bili takratni vložki v večini Evrope bistveno previsoki (pa čeprav izpustimo Slovenijo, kjer je bila zgodba zelo politična), a so se prednosti kakovostne zasnove tehnologije UMTS začele že takoj kazati in še sedem let po uvedbi prvih 3G omrežij na Japonskem se UMTS kaže kot na prihodnost in konkurenco pripravljena tehnologija.
Na televiziji gledamo film, ki ga prereže oglasni blok. Vstanemo in odidemo do hladilnika po pivo. Smo mar koga okradli?
Če bi sodili zgolj po nekaterih, očitno preveč optimističnih napovedih in predvsem hitrem tempu razvoja spletnih storitev, bi morale danes slednje že povsem prevladovati na področju ponudbe programskih rešitev za osebne računalnike. Toda v resnici je povsem drugače, saj v absolutnem deležu tradicionalni programi, recimo temu debeli odjemalci, še vedno daleč prevladujejo kot oblika dostave in način izvajanja rešitev pri uporabnikih. Celo tako zelo, da lahko mirno rečemo, da so spletne storitve in spletni programi danes še vedno zgolj dopolnilo tradicionalnih programov, ki se izvajajo v osebnih računalnikih.
Mobilne komunikacije so v zadnjih desetih letih temeljito spremenile naša življenja. Zelo dobra pokritost s signalom, več operaterjev in posledično vedno nižje cene so pripeljale do tega, da se danes marsikdo odpoveduje fiksni telefoniji, vse v korist mobilne.
Naj kar takoj začnem s stavkom, ki bo stvari postavil na svoje mesto. Microsoftov Outlook (ne Outlook Express!) mi ni najbolj všeč, na njem najdem kup pomanjkljivosti, vendar menim, da predvsem v poslovnem okolju še vedno nima konkurence.
Pred dvema letoma, 14. 9. 2005, je Telekom Slovenije z veliko reklame napovedal partnersko sodelovanje pri promociji širokopasovnega dostopa interneta z vsemi ponudniki. Danes vse kaže, da je bil Telekomov partnerski program le spreten Telekomov "odgovor" na ugotovitve Agencije za pošto in elektronske komunikacije, "da so Telekomove operaterske cene neprimerne za oblikovanje učinkovitega poslovnega modela", in na uvedbo postopka na Uradu za varstvo konkurence "zaradi Telekomovega navajanja oziroma oglaševanja zgolj enega komercialnega ponudnika ADSL povezave v internet, in sicer svoje hčerinske družbe SIOL d.o.o.".
Najprej naj nekoliko popravim zgornji naslov - Linux je na določenih področjih namreč že zmagal. Konkretno na področju (spletnih) strežnikov in vgrajenih sistemov. Zgraditi delujočo osnovo za spletni strežnik na Linuxu (LAMP - Linux-Apache-MySQL-Perl), je res bolj enostavno in precej ceneje kot z Microsoftovimi "gorostasi" tipa Windows Server, SQL Server, ASP.NET itd.
Računalniško podprti konferenčni sistemi danes nedvomno niso več kaka posebna tehnološka novost, kljub očitnim prednostim pri sodelovanju na daljavo pa jih uporablja le malo ljudi, še posebej v podjetjih, kjer tako ali drugačno sestankovanje pogosto sestavlja dobršen del delovnega dne. Kje so torej razlogi za neuporabo rešitev, ki lahko dokaj razvidno prihrani čas in denar?
Ondan sem od bežnega znanca dobil e-pismo, v katerem mi ves navdušen razlaga, kako bo mogoče samo z brskanjem po spletu zaslužiti lepe denarce. No, pa še nove člane je koristno zraven novačiti, da bo zaslužek večji. Skratka, prepričati me je hotel, naj se včlanim v Agloco.
Digitalna tipografija postaja iz dneva dan pomembnejša, saj vse več stvari preberemo na zaslonu.
Bo Applu tokrat vendarle uspelo? Kakšno vprašanje, odgriznjenemu jabolku je razen krize konec devetdesetih vedno bolj ali manj uspevalo. A pod "uspelo" sem imel v mislih "uspelo napraviti izdelek", ki ga kupci vendarle ne bodo kar tako razgrabili. Ob prihodu iPhona v ZDA smo bili priča pravi noriji. Spremljali smo temeljito pripravljeno kampanjo, tv kamere, ki so pospremile posameznike, ko so se postavili v čakalno vrsto že dolgo pred polnočjo 29. junija, dnevom začetka prodaje.
Zlata doba telekomunikacij je mimo, velikokrat slišimo. Cene predragih prodaj (T)telekomov so že davno dosegle zenit. Tudi časi za mobilne operaterje, ki so pred časom v UMTS zmetali velikanske denarje, menda niso rožnati. Pa vendar je danes pri nas videti, da so, poleg storitev, komunikacije še edini del "računalništva", v katerega industrija verjame.
V računalništvu je vedno mrgolelo konfrontacij med različnimi ponudniki izdelkov ali večjimi tabori, ki branijo svoj interes pred drugo stranjo. Vedno je bilo vse polno tehnološke politike. Lahko bi rekli, da je to del folklore te branže, pa tudi svojevrsten način promocije, saj je bilo dosti sporov, od katerih so mnogi končali kot sodni procesi, tudi nadvse odmevni. Toda če potegnemo analogijo z običajno politično kuhinjo, lahko tudi tu ugotovimo, da so spori pogosto zgolj sredstvo za odvračanje pozornosti od drugih področij, ki so morda za javni interes pomembnejša.
Inženirji ne mirujejo in skoraj vsako leto predstavijo novo revolucionarno tehnologijo, ki naj bi preobrazila računalništvo, kakršno smo poznali doslej. Pa čeprav potem v resničnem življenju od visokoletečih napovedi praviloma ne ostane prav veliko. Bo z "večdotičnim" (multi-touch) uporabniškim vmesnikom drugače?
Po spletu je završalo: novičarske strani o tehnologiji in računalništvu so kar tekmovale med seboj, katera bo večkrat omenila novost, blogerji so navdušeno lepili slike in videe, film na Youtube pa se je zavihtel med najbolj priljubljene v zadnjem času. Microsoft je namreč predstavil revolucijo: vmesnik za vnos Surface, ki naj bi povsem spremenil način, kako komuniciramo z računalnikom. Kljub temu da spadam med navdušence za tehnologijo in elektronske igrače, me je predstavitev pustila dokaj hladnega.
Novembra 2006 je posebna študija, naročena s strani Evropske zveze, pokazala, da je kalifornijski Sun Microsystems daleč največji donator odprte kode med vsemi podjetji na svetu.
Priznati moramo, da je trg priključkov DSL pri nas trenutno kar razvejen. Pravzaprav celo tako dobro, da število naročnikov tehnologije DSL in povezanih storitev (internet, televizija, telefonija) krepko presega število uporabnikov kabelskih omrežij. S prihodom (prave) konkurence pred skoraj dvema letoma, imenovane T-2, se je na trgu ustvaril konkurenčni boj, ki je uporabniku prinesel le najboljše - več in bolj kakovostne storitve za nižjo ceno.
Ste opazili, kako se naši mediji vse bolj "rumenizirajo"? Seveda ste, navsezadnje so najbolje prodajani dnevnik v deželi rumene Slovenske novice, da o raznih tračarskih revijah niti ne govorimo. Pa ste opazili, da se ta trend vse bolj seli tudi v internet oz. v spletne izdaje različnih medijev?
Fotoaparati so že od nekdaj bolj priljubljeni kakor video kamere, predvsem zaradi daljše tradicije, delno pa tudi zato, ker fotografiranje vzbuja manjše nelagodje med ljudmi v kadru kakor snemanje videoposnetka.
Naš najambicioznejši alternativni telekomunikacijski operater, T-2, ki je bil ustanovljen pred dobrima dvema letoma, je do danes pridobil kakšnih 35.000 naročnikov. Ali je nastop T-2 na telekomunikacijskem trgu mišljen resno ali pa so idejni očetje že od začetka vedeli, da bodo naleteli na močan odpor, in so se kot izhod v sili zanašali na odškodninsko tožbo 129,5 milijona evrov do Telekoma, bomo videli šele, ko bo tožba doživela razplet na sodišču ali v morebitni zunajsodni poravnavi. Morda pa je T-2 v resnici samo trojanski konj za neke druge cilje?
O glasbi v internetu sem na tej strani sicer že večkrat pisal, povod za tokratno razmišljanje pa je nedavna ukinitev oziroma onemogočen dostop do dveh zanimivih glasbenih storitev, od katerih je prvo žalostna usoda doletela zato, ker je imela premalo uporabnikov, druga pa jih je imela očitno celo preveč.
"Microsoft je znova zagnal splet!" se je zapisalo v marsikaterem blogu. Meni se zdi bolj, da smo znova slišali odmev leta '95, pa ne zaradi tedaj predstavljenih Oken.
Nenehen napredek tehnologije je povzročil, da nas danes obdaja cel kup računalniških in iz računalniških tehnologij izpeljanih naprav. Ob vseh prednostih in koristih, ki jih prinašajo, pa se le redko zavedamo, kakšen vpliv imajo na naše okolje in življenje nasploh. Natančnejša analiza razkrije, da imajo na prvi pogled nedolžne naprave zelo veliko vlogo, zlasti na področju porabe energije.
Preden me nekateri križate, bi rad pojasnil, da nimam nič proti Linuxu. Pravzaprav mi je celo bolj pri srcu kakor Windows, saj tega v svojem računalniku (niti kot eno izmed možnosti pri dvojnem zagonu) ne uporabljam že štiri leta, nadomestil pa sem ga prav z Linuxom, čeprav v zadnjem času poganjam neki tretji, a Linuxu soroden operacijski sistem. Kaj me je torej tako zmotilo pri misijonarjih, ki se trudijo Linux približati množicam?
Arhiv
Po avtorjih