Moram priznati, da je kolega na levi strani svoj pogled zelo dobro utemeljil. Res je, dokler nimamo ravno 50-palčnih televizorjev, HDTV verjetno nima očitnih prednosti pred najbolj kakovostnim podatkovnim tokom SDTV. Vendar - ali ni želja vsakega tehnofila, da bi tako velik televizor tudi imel? No, seveda bi bilo treba marsikaj pred tem kupiti tudi večjo dnevno sobo, toda pustimo zdaj to.
Leto je naokrog, minilo je, kot bi mignil. No, pravzaprav bo "naokrog" 14 dni po objavi tega uvodnika, saj smo se potrudili iziti še pred finalom tokratnih decembrskih praznikov. Skratka, čas za rekapitulacijo, povzetek računalniškega dogajanja v letošnjem letu. Kaj nas je pri Monitorju najbolj motiviralo, o čem smo pisali in o čem se je v svetu IT najbolj govorilo.
Elektronske knjige so zamisel, stara že več let, ki pa doslej ni dosegla večjega uspeha. Dokler ni pred nekaj tedni osrednja spletna knjigarna, Amazon.com, predstavila svoje različice bralnika in storitev dostave knjig po brezžičnem omrežju. Vse skupaj je čez noč postalo uspešnica in je ta hip tako rekoč razprodano. Ali lahko tudi knjige, tako kot glasba in delno tudi že video, doživijo množični uspeh v digitalnem svetu?
Z osebnimi računalniki danes ne počenjamo nič bistveno drugačnega kot pred desetimi leti. In vendar izdelovalci še vedno vztrajajo pri ohranjanju cen in povečevanju zmogljivosti.
Kaj bi našteli kot naglavne grehe slovenske informatike danes? Sledi jih nekaj, čeprav bi se jih dalo nabrati še kar nekaj, o njih morda kdaj drugič. Upam, da se boste s katerim strinjali, oziroma da mi na moj e-naslov pošljete še kakšnega zanimivega ali kak popravek.
Večnamenske ali univerzalne naprave, kakršna je mobilni telefon z vgrajenim fotoaparatom, predvajalnikom glasbe in še čim, so kot švicarski žepni nož. Imajo veliko funkcij, a vse primerno okleščene, da naprava ne postane prevelika. In tako kot bomo namesto po švicarskemu nožku raje posegli po baterijskem izvijaču, ko nas čaka sestavljanje omare, tako bomo tudi raje uporabili pravi fotoaparat, če želimo "resno" fotografirati.
Virtualizacija sistemov ponuja toliko prednosti, da je ne more prezreti nihče več. Ne prinaša pa revolucije le v svetu programske opreme, napredek na področju strojne opreme, še posebej pa na ravni celotnih sistemov, je še korenitejši in še bolj daljnosežen.
Po dolgih mesecih ugibanj je Google končno napovedal svojo strategijo na področju mobilnega računalništva. V nasprotju s pričakovanji (še) ne gre za mobilni telefon, temveč za celovito, predvsem pa odprto platformo, ki bo omogočala partnerskim podjetjem razvoj končnih izdelkov - "Google Phonov". Seveda se zastavlja vprašanje, ali lahko Google na tem področju ponovi uspeh, ki ga je dosegel pri iskalnikih. Mnenja so sicer deljena, toda pot je prava.
Kaj naj si mislim, ko oblast, ki ji ratingi kažejo vse najslabše, leto dni pred volitvami oznani, da bo morda že na prihodnjih mogoče voliti elektronsko? In to ne le na napravah, nameščenih na volišču, temveč celo na daleč, iz domačega fotelja z digitalnim potrdilom. Naj bom vesel, da smo napredni, ali naj me zajame orwellovska paranoja?
Konec oktobra nas je, nekoliko nepričakovano, doletela novica, da Slovenski inštitut za standardizacijo v naslednjem letu pripravlja novo razporeditev znakov na tipkovnici. Sedanja naj bi bila namreč zastarela in nefunkcionalna. Po novem naj bi bili laže dosegljivi znaki @, / in EUR, medtem ko bi bila Ć in Đ dosegljiva le s kombinacijo več tipk in ne neposredno tako kot doslej. V strokovni skupini za pripravo novega standarda očitno poskušajo doseči hitro podporo novih tipkovnic v programski opremi, saj sta v njej med drugim tudi predstavnik Microsofta in predstavnica Lugosa, društva uporabnikov Linuxa v Sloveniji.
Najprej razčistimo - zagotovo je bolj "kul" gledati trimetrsko sliko, ki jo projicira projektor, kot "le" metrsko sliko ploskega televizorja. Ni dvoma. Tu pa se prednosti projektorja za vse nas, ki nismo hardcore filmofili, temveč televizijo vidimo kot mešanico dnevnikov, nadaljevank in filmov, počasi konča.
Velja, da so bogate multinacionalke s svojimi milijardami vsemogočne, da lahko z dovolj veliko injekcijo denarja dosežejo karkoli, kupijo kogarkoli in se lotijo česarkoli. In nedobičkonosne projekte vzdržujejo v nedogled. Večinoma to drži, a denar kljub vsemu ni vse.
Telekom Slovenije (TS) je za slovenske razmere veliko in bogato podjetje. Moč in vpliv je gradilo na dolgoletnem monopolu in prevladujočem položaju, ki so ga pomagale utrjevati vse veje oblasti. Zato ne preseneča zanimanje vlagateljev za nakup 49,13 % deleža v družbi. Preseneča pa, da se izmed velikih evropskih telekomunikacijskih operaterjev za nakup zanima le Deutsche Telekom. Smo kaj spregledali? Je TS res kronski dragulj ali pa zgolj gnilo jajce, ki so se mu resni igralci raje izognili?
Glasbene založbe si s svojim odnosom niso nakopale le srda potrošnikov, zdaj jih bodo zapustili še avtorji. Da, "kriv" je internet.
Apple pod Jobsovo taktirko doživlja novo zlato dobo. Domala vsi izdelki, ki jih v zadnjem času predstavijo, gredo za med. Z njimi dosegajo rezultate, ki jih lahko na specifičnih področjih tekmeci zgolj gledajo in se čudijo. Toda uspeh se lahko hitro spremeni v aroganco. Nedavno dogajanje v zvezi z zaklepanjem/odklepanjem telefonov iPhone kaže na to, da Apple s pridom izkorišča pridobljeni položaj.
Vem, ponavljam se, toda res, Slovenija je majhna. Včasih imam občutek, da vedno manjša. In če je to koristno s socialnega vidika, ker se nas resni gospodarski tokovi (beri: "pravi" kapitalizem) še vedno nekako izogibajo, je škodljivo v marsičem drugem. Recimo prav v tem, da se nas resni gospodarski tokovi izogibajo ...
Nekatere stvari so pač moderne. Biti proti Bushu in biti proti ZDA. In, seveda, sovražiti Microsoft.
Življenje je za marsikoga naporno, polno težav. Za druge spet dolgočasno, že videno. Kaj torej pravite na pobeg v navidezni svet, kot je Second Life, v katerem lahko začnete tako rekoč znova, brez spon, ki bi vas vezale na preteklost in sedanjost resničnega življenja? Sliši se kot scenarij za znanstvenofantastični film v slogu Matrice, vendar je resnično, število prebivalcev navideznih svetov pa se naglo povečuje.
Agencija za pošto in elektronske komunikacije je 8. junija izdala odločbo, s katero je naložila Telekomu Slovenije, naj tistim naročnikom priključkov ISDN, ki so te priključke zakupili hkrati s priključki ADSL, omogoči brezplačen prehod na priključek PSTN. To je bilo zadnje dejanje v dolgotrajni zgodbi o vezavi priključkov ADSL in ISDN, ki se je začela ob uvedbi tehnologije ADSL 1. marca 2001 in končala z odločbo iste agencije 12. septembra 2005, ko je Telekomu Slovenije prepovedala pogojevanje vzpostavitve priključka ADSL s predhodno vzpostavitvijo priključka ISDN, saj je ob preučitvi stanja tehnike ugotovila, da za tako pogojevanje ni (več) utemeljene podlage.
Ko so na začetku tisočletja mobilni operaterji metali milijarde (takrat fizično sicer še neobstoječih) evrov v frekvence in opremo tretjega rodu mobilne telefonije, so investitorji hitro sklatili vrednost njihovih delnic. Res so bili takratni vložki v večini Evrope bistveno previsoki (pa čeprav izpustimo Slovenijo, kjer je bila zgodba zelo politična), a so se prednosti kakovostne zasnove tehnologije UMTS začele že takoj kazati in še sedem let po uvedbi prvih 3G omrežij na Japonskem se UMTS kaže kot na prihodnost in konkurenco pripravljena tehnologija.
Na televiziji gledamo film, ki ga prereže oglasni blok. Vstanemo in odidemo do hladilnika po pivo. Smo mar koga okradli?
Če bi sodili zgolj po nekaterih, očitno preveč optimističnih napovedih in predvsem hitrem tempu razvoja spletnih storitev, bi morale danes slednje že povsem prevladovati na področju ponudbe programskih rešitev za osebne računalnike. Toda v resnici je povsem drugače, saj v absolutnem deležu tradicionalni programi, recimo temu debeli odjemalci, še vedno daleč prevladujejo kot oblika dostave in način izvajanja rešitev pri uporabnikih. Celo tako zelo, da lahko mirno rečemo, da so spletne storitve in spletni programi danes še vedno zgolj dopolnilo tradicionalnih programov, ki se izvajajo v osebnih računalnikih.
Mobilne komunikacije so v zadnjih desetih letih temeljito spremenile naša življenja. Zelo dobra pokritost s signalom, več operaterjev in posledično vedno nižje cene so pripeljale do tega, da se danes marsikdo odpoveduje fiksni telefoniji, vse v korist mobilne.
Naj kar takoj začnem s stavkom, ki bo stvari postavil na svoje mesto. Microsoftov Outlook (ne Outlook Express!) mi ni najbolj všeč, na njem najdem kup pomanjkljivosti, vendar menim, da predvsem v poslovnem okolju še vedno nima konkurence.
Pred dvema letoma, 14. 9. 2005, je Telekom Slovenije z veliko reklame napovedal partnersko sodelovanje pri promociji širokopasovnega dostopa interneta z vsemi ponudniki. Danes vse kaže, da je bil Telekomov partnerski program le spreten Telekomov "odgovor" na ugotovitve Agencije za pošto in elektronske komunikacije, "da so Telekomove operaterske cene neprimerne za oblikovanje učinkovitega poslovnega modela", in na uvedbo postopka na Uradu za varstvo konkurence "zaradi Telekomovega navajanja oziroma oglaševanja zgolj enega komercialnega ponudnika ADSL povezave v internet, in sicer svoje hčerinske družbe SIOL d.o.o.".
Najprej naj nekoliko popravim zgornji naslov - Linux je na določenih področjih namreč že zmagal. Konkretno na področju (spletnih) strežnikov in vgrajenih sistemov. Zgraditi delujočo osnovo za spletni strežnik na Linuxu (LAMP - Linux-Apache-MySQL-Perl), je res bolj enostavno in precej ceneje kot z Microsoftovimi "gorostasi" tipa Windows Server, SQL Server, ASP.NET itd.
Računalniško podprti konferenčni sistemi danes nedvomno niso več kaka posebna tehnološka novost, kljub očitnim prednostim pri sodelovanju na daljavo pa jih uporablja le malo ljudi, še posebej v podjetjih, kjer tako ali drugačno sestankovanje pogosto sestavlja dobršen del delovnega dne. Kje so torej razlogi za neuporabo rešitev, ki lahko dokaj razvidno prihrani čas in denar?
Ondan sem od bežnega znanca dobil e-pismo, v katerem mi ves navdušen razlaga, kako bo mogoče samo z brskanjem po spletu zaslužiti lepe denarce. No, pa še nove člane je koristno zraven novačiti, da bo zaslužek večji. Skratka, prepričati me je hotel, naj se včlanim v Agloco.
Digitalna tipografija postaja iz dneva dan pomembnejša, saj vse več stvari preberemo na zaslonu.
Bo Applu tokrat vendarle uspelo? Kakšno vprašanje, odgriznjenemu jabolku je razen krize konec devetdesetih vedno bolj ali manj uspevalo. A pod "uspelo" sem imel v mislih "uspelo napraviti izdelek", ki ga kupci vendarle ne bodo kar tako razgrabili. Ob prihodu iPhona v ZDA smo bili priča pravi noriji. Spremljali smo temeljito pripravljeno kampanjo, tv kamere, ki so pospremile posameznike, ko so se postavili v čakalno vrsto že dolgo pred polnočjo 29. junija, dnevom začetka prodaje.
Arhiv
Po avtorjih
