Digitalni replikator iz naslova seveda ni resnična naprava, ampak prispodoba za lastnost digitalne tehnologije, ki omogoča tisto, kar se je še pred nekaj desetletji zdela čista znanstvena fantastika - podvojevanje izdelkov s povsem zanemarljivimi materialnimi stroški.
O robotih govorimo že več kot pol stoletja, toda doslej smo se z njimi le redko srečali v vsakdanjem življenju. Ali prihaja čas, ko se bo to spremenilo in bodo roboti postali nekaj povsem vsakdanjega, tako v službi kot doma? Nekateri ugledni analitiki menijo, da se bo v naslednjih petih do desetih letih to področje močno spremenilo, zato o robotih lahko govorimo kot o naslednjem velikem mejniku. Tudi za samo računalništvo.
Javo, navzlic vsej njeni uspešnosti, že od predstavitve naprej spremlja nedorečenost, povezana z njeno pravo svobodo.
Globalizacija niso samo McDonald's, hollywoodski filmi, poceni čevlji iz Bangladeša, zaradi katerih so ob delo naše delavke, in prezadolžene afriške države, temveč tudi internet, Linux in KaZaA.
Telefonske povezave prek interneta niso ravno tehnologija, ki bi kot strela z jasnega udarila med uporabnike, vendar se glede na dogajanje v zadnjih nekaj mesecih zdi, da bomo današnje telefone nadgradili na internetno telefonijo hitreje, kot je bilo pričakovati. Zanimivo, da je tokrat tema vroča tako na globalnem trgu kot tudi doma v Sloveniji.
V Sloveniji se velik del gospodarstva suče okoli države. Država gospodarstvo nadzira, ga usmerja - kolikor ji to sploh uspeva - država je za številna podjetja največji poslovni partner. Država vsako leto objavi veliko število javnih razpisov, na katere nekatera podjetja čakajo kot puščava na blagodejno deževje.
Nove okoliščine in pridobljene izkušnje spreminjajo podobo računalništva, kot ga poznamo. Prava sprememba pa se lahko zgodi le prek zahtev uporabnikov.
Blogi so pri nas zunaj ozkega kroga samih blogerjev in njihovih znancev še razmeroma malo znan spletni pojav. Se pa to utegne kmalu spremeniti, kajti nedavno so se na pobudo Jonasa Ž. med blogerje vpisali Vesna Milek, Mojca Mavec, Marko Crnkovič in še nekateri drugi znani slovenski pisci.
Pred leti je Telekom zaradi negodovanja o monopolizmu izločil oddelek za internet in ga postavil kot hčerinsko družbo Siol. Zdaj si ga želi spet priključiti.
Nedavne raziskave kažejo, da bo najbrž že v treh letih v poslovnem okolju manj namiznih kakor prenosnih računalnikov. Klasični osebni računalniki hitro izgubljajo prednost na tehničnem področju, pa tudi cenovna razlika kot zadnji argument postaja vse manjša. Toda ali smo ljudje res tako mobilni uporabniki, da znamo s pridom izkoristiti vse prednosti in zmožnosti prenosnih računalnikov?
Virusi, črvi in druga digitalna zalega imajo tudi koristno plat. So dobro opozorilo, kako zares nevarni so omreženi računalniki, če jih ne uporabljamo previdno. V časih pred internetom so bili virusi povsem drugače "vzgojeni". Njihovi avtorji so iskali zadoščenje predvsem v uničenju podatkov na disku. Pri nas je bil najbolj znan tak primer epidemija Michelangela. Po dveh uspešnih sezonah brisanja diskov so uporabniki počasi le doumeli, da velja preverjati vsebino disket, ki jih vtikamo v računalnik. Ali pa tudi ne. Prav enako verjetno je, da je smrt te nadlege povzročilo odmiranje uporabe disket in dokaj učinkovita protivirusna zaščita, ki so jo izdelovalci računalnikov vgradili v računalniško drobovje. Neomejeno pisanje po disku se je poslovilo, ko smo začeli uporabljati resnejše operacijske sisteme, ki tega početja preprosto ne dovolijo, s tem pa tudi učinkovito omejijo tako destruktivne programe.
V trgovine prihajajo digitalni fotoaparati s čedalje večjimi ločljivostmi. Zahtevnejšim uporabnikom namenjeni modeli dosegajo že 8 megapik in čeprav poznavalci že nekaj časa opozarjajo, da ločljivost ni vse, nič ne kaže, da bi se to povečevanje ločljivosti upočasnilo. Kje so torej meje digitalnih fotoaparatov?
Google še naprej preseneča z objavami in najavami novih spletnih storitev, ki začenjajo presegati meje njihove osnovne in prvotne dejavnosti - spletnega iskanja podatkov. S temi načrti, zlasti pa hitrimi dejanji, se vse resneje podajajo na področje, kjer danes dominira Microsoft s svojimi izdelki. Ali se nam v prihodnjih letih obeta dvoboj, v katerem bo Microsoft morda celo v podrejenem položaju ?
Začetek poletja se je zgodila pričakovana ali nepričakovana zavrnitev direktive o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov v evropskem parlamentu. Je evropski skupni prostor vendarle toliko prežet z idejo demokracije, da se lahko trajno zoperstavi pritisku korporacij?
Kako te ob sistemu za domačo zabavo lahko zaskrbi za prihodnost programja, kot ga poznamo.
V računalniku imate vgrajen zapisovalnik DVD, a če mislite, da boste sedaj imeli nekaj let mir, ker lahko z njim berete in zapisujete na tako rekoč vse vrste laserskih plošč, se motite. Prihajajo namreč pogoni z modrim laserskim žarkom in da bi življenje ubogih uporabnikov ne bilo preveč enostavno, celo dveh vrst.
Računalniška tehnologija se vsak dan bolj seli v izdelke zabavne elektronike, dogodki zadnjih mesecev pa nakazujejo, da se zaradi tega na to področje podajajo tudi velika, tradicionalno predvsem računalniška podjetja. Obeta se nam boj za tržne deleže, kakršnega še nismo videli, vse pa je seveda v korist končnemu uporabniku, saj bo izbira še večja kot doslej.
Potrošništvo je gibalo družbe. Delamo zato, da lahko zapravljamo, zakaj zapravljamo, pa večinoma ni več jasno. Celotna državna gospodarstva se zamajejo, če potrošniki počivajo ali so "leni". V ZDA zapravljanje velja celo za patriotsko držo. Posameznik, ujet v vzorec stalnega zapravljanja, se praviloma ne sprašuje o svojem početju. Tako se pač dela!
Celotni splet je mogoče s pomočjo Googla preiskati dva velikostna razreda hitreje, kot nam Okna po desetletju inovacij omogočajo na lastnem disku.
Legendarni igralec baseballa Yogi Berra je nekoč dejal, da je napovedovati težko, še posebno prihodnost. A bom kljub temu tvegal, deloma zato, ker s svojimi napovedmi ne bom segel v daljno prihodnost, temveč bom poskušal le predvideti, kaj nas čaka v računalništvu in zabavni elektroniki leta 2004, deloma pa zato, ker se bom, kakor vedno, z zadnjim stavkom zavaroval pred morebitnimi brcami v temo.
Januarja je minilo 20 let, odkar je Apple predstavil svoj prvi osebni računalnik Macintosh in s tem opravil drugo veliko revolucijo na področju osebnega računalništva. Mac je za vselej spremenil svet računalništva z vpeljavo grafičnega uporabniškega vmesnika, miške in še marsičesa drugega. Za razliko od številnih vrstnikov iz tistega časa Mac živi še danes in še naprej postavlja nove mejnike glede tega, kaj osebni računalniki ponujajo in zmorejo.
Bo leto 2004 zares leto, ki bo spremenilo računalniška namizja?
Osebni računalniki so se po skoraj četrt stoletja razvoja znašli na razpotju. Se bodo preselili v uporabnikov žep, dnevno sobo ali pa bodo morda pristali v kuhinji?
Po dolgih letih špekulacij, ugibanj, lažnih informacij in, kot kaže, dobro prikritega razvoja (ter strategije), se je vendarle zgodilo to, kar je bilo še do nedavnega domala nepredstavljivo - Apple je najavil, da bo svoje računalnike v prihodnje zasnoval na Intelovih procesorjih. Toda zakaj ravno zdaj in kakšne bodo posledice? Kot se spodobi za dobro režiran film, ali, če želite, premeten tržni pristop prodornega podjetja, kakršno je Apple, bomo odgovore dobivali postopoma, v obrokih.
Junija je imel v Ljubljani predavanje znameniti - ali bolje rečeno razvpiti - sodelavec Harvard Business Review, Nicholas Carr, eden najbolj priznanih avtorjev na temo vpliva in pomena informacijske tehnologije.
Najava Steva Jobsa o zamenjavi srca Applovih računalnikov je že zadosti stara, da je začetno osuplost zamenjala kopica ugibanj o resničnih vzrokih prekinitve navidez srečnega zakona Appla, Motorole in IBMa v svetu osebnih računalnikov.
Še tole napišem, pa grem lahko na počitnice. No, skoraj, ampak pomembno je, da sem z mislimi že skoraj tam in zato bo tudi tokratno mnenje bolj lahkotno. Ne bom se namreč ukvarjal z usodnimi računalniškimi problemi ali prihodnostjo interneta, ampak z malimi žepnimi predvajalniki glasbe.
Zelo pogosto je slišati mnenje, da je največji razlog za še vedno razmeroma skromen tržni delež Linuxa pri operacijskih sistemih (vsaj na namizju) razdrobljenost ponudbe. Toda očitno se bodo razmere kmalu korenito spremenile. Četverica distributerjev, Caldera, Conectiva, Turbolinux in SuSE, se je namreč dogovorila o skupni distribuciji Linuxa, ki so mu nadeli zveneče ime UnitedLinux. Dogovor, ki bo zaživel (skupaj s podrobnostmi) v praksi predvidoma do konca leta, naj bi bil predvsem odgovor izdelovalcev na prevlado vodilnega ponudnika Linuxa, družbe Red Hat Software. Ta nadzoruje več kot 40 % trga, četverica pa skupno le okoli 20 %. Očitno so ugotovili, da jim brez skupnega nastopa trda prede, kar so pred meseci pokazali z odpuščanji tako pri Calderi kot družbi SuSE. Toda mnogi menijo, da se je koalicija dogovorila nekoliko pozno in Red Hata ne more ogroziti. Nekateri pa so kar jezni, saj je ime UnitedLinux pravzaprav zavajajoče. Zraven ni ne Red Hata ne nekaterih drugih pomembnih distribucij, recimo Mandrake Linuxa. Zato je povsem legitimno vprašanje, ali lahko UnitedLinux brez njih uspe.
Velika podjetja se trudijo, da bi svojo računalniško infrastrukturo čim bolj standardizirala in s tem poenostavila vzdrževanje, nadgradnje, rabo. Skratka, kar se da zmanjšala stroške lastništva, ki so lahko zelo visoki. Toda ali ta standardizacija res koristi, ali v isti sapi zavira razvoj in inovacije? Prav razvoj pa lahko pripelje do nižjih stroškov lastništva. Videti je kot začarani krog.
Pri programski opremi marsikaj ni tako, kot bi moralo biti. Verjetno tudi rešitev težav, s katerimi se danes spopada industrija programske opreme, ne bo najbolj običajna.
Arhiv
Po avtorjih
