Kaj danes beremo, gledamo in poslušamo na spletu, nam odmerja umetna inteligenca. Nekoč smo potrebovali še nekaj možganske telovadbe, da smo našli informacije, ki smo jih iskali, danes nas informacije najdejo same. Če to želimo ali pa ne.
Opažam, da veliko primerjalnih testov računalniške opreme kar nekako izpusti Applove izdelke. Zarota ali realnost?
Tako kot na marsikaterem področju se tudi v računalništvu pojavlja množica čarobnih besed, takih, ki skoraj ne potrebujejo razlag, ampak so same po sebi dovolj, da prepričajo. Nekoč je obstajal rek »Nobody ever got fired for choosing IBM«, torej da nihče ni izgubil službe, če je izbral IBM. Resda je bil IBM takrat spoštovanja vredno podjetje, a bolj kot za tehnične prednosti je šlo za njihov ugled. Bil je varna izbira, taka, zaradi katere nam niso nadrejeni imeli kaj očitati.
Če bi slepo verjeli proizvajalcem mobilnih tehnologij, predvsem kitajskemu Huaweiju, bi moral biti svet ravnokar preplavljen z omrežji pete generacije. Še več, to je menda bolj kot ne nujno, saj se bo brez tega razvoj človeštva upočasnil. Pa se res tako zelo mudi?
Včasih so bili kitajski telefoni tam, kjer so danes kitajski avtomobili. Posmehovanja vrednim izdelkom se nihče ni želel niti približati, »poznavalci« pa so znali našteti stotine dokazov, zakaj Kitajcem ne bo nikoli uspelo. Japonci in Korejci so to pot že prehodili, danes pa so povsem spodobni – poceni kitajski telefoni.
So električni skiroji le modna muha, ki je povrhu vsega še nevarna, ali resno prevozno sredstvo, ki se bo prijelo?
Pred kratkim me je klical kolega, sicer tudi IT-jevec, in me spraševal po priporočilu za prenosnik, za nekega znanca. Želje so bile vse preveč znane – prenosnik naj bo malo manjši (brez številčne tipkovnice ob strani, torej nekje okoli štirinajst palcev), tanek in prenosljiv. V uporabi bo za pisarniško delo, no, pa tudi za urejanje slik in montažo videa. Potrebuje dovolj prostora, pa zanj ne bi dal več kot 700 evrov. Želje se seveda zaključijo z: »To je bolj ali manj vse, kar rabim od računalnika.« Skratka, tanek prenosnik za malo denarja, ki vseeno ponuja strojno moč za obdelavo videa.
V začetku poletja so mediji in družabna omrežja z vso vnemo zagrabili zgodbo o zabavni aplikaciji FaceApp. A če ste bili le za nekaj dni odklopljeni od digitalnega sveta, ste celotno zgodbo morebiti celo zgrešili, saj se je tako hitro, kot se je vnela, tudi polegla. Pozornejši opazovalci pa so v njej lahko zaznali kopico naukov, ki lepo opisujejo splošno stanje sodobnega spleta, mobilnih ekosistemov in sveta nasploh.
Veselje ob spoznanju, da nas je internet popolnoma povezal in nam dal znanje vsega človeštva na doseg roke, ni trajalo dolgo. Počasi spoznavamo, da so med milijardami tistih, s katerimi smo povezani, tudi milijoni tistih, ki nimajo najboljših namenov.
Kakšno je vaše mnenje o uredbi o varstvu podatkov, ki je stopila v veljavo v letu 2018?
Ali je sploh mogoče konkurirati podjetjem, ki delujejo na globalnem tržišču, ali pa se bomo morali tolažiti s krilatico, da je majhno v resnici lepo?
Če kdo, potem smo računalničarji tisti, ki bi morali znati prepoznati vzorce prodora nove, revolucionarne tehnologije na področja, ki so vsaj na videz stabilna, področja, kjer vse deluje po ustaljenih praksah in za katera se zdi, da novinec tam ne more prekucniti velikanov. Podcenjevanje napredka, ki ga prinaša nova generacija, se zdi stalnica, ki ob postopnem prehodu v zrelo fazo tehnologije hitro zbledi in gre v pozabo.
Je res smiselno odklepati drago kupljene naprave in se igrati z garancijskim jamstvom le teh?
V sodobnih podjetjih je varnost IT-rešitev ena najsvetejših kvalitet. V svetu storitev za končne uporabnike pa smo uporabniki velikokrat prepuščeni sami sebi. Čeprav nekateri proizvajalci na varnost gledajo kot na dodaten strošek, smo vseeno ravno uporabniki tisti, ki imamo vse niti v rokah.
Ni še dolgo tega, kar smo o hekerjih, tistih zlobnežih, ki menda znajo prelisičiti telefonsko centralo, da jim dovoli telefonirati zastonj, pisali le strogo specializirani tehnični časopisi in revije. Danes so hekerji in hekanje nekaj tako vsakdanjega, da o njih beremo tudi v črni kroniki, sama beseda pa je pristala že v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ).
»Excel mi je izbrisal podatke.« To so besede, ki jih prej ko slej sliši vsak računalničar. Nekoliko manj vešči uporabniki sicer zamenjajo Excel kar z besedo računalnik, drugi pomešajo vse povprek in krivijo usmerjevalnik, vreme ali Internet Explorer (da, slišal sem že vse troje). Pred leti mi je uporabnica razlagala, kako je računalnik ne mara, a da ga ona vseeno prelisiči. Hvaležen sem, da se podrobnosti ne spomnim.
Ravno na dan, ko pišem ta uvodnik, sem se udeležil študentskega hackathona na ljubljanski računalniški fakulteti. Študentje so precej bolj podjetni, kot smo bili pred dobrima dvema desetletjema, njihovi izdelki pa bistveno bolj prijazni in zmogljivi, kot bi bili deset ali več let nazaj. To mi je dalo misliti, da smo v kratkem času na področju računalništva, tako strojne kot programske opreme, naredili zares velik korak.
Verjetno le še najbolj naivni verjamejo, da so bistvo zadnjega spopada med ZDA in Huaweijem res varnostna tveganja, ki naj bi jih prinašala uporaba opreme tega kitajskega proizvajalca. V resnici gre za spopad ZDA in Kitajske, obstoječe in prihajajoče velesile. In seveda za ameriške volitve leta 2020.
Je res smiselno kupiti pametni telefon, ki stane tisoč ali še več evrov? Ali pa je morda bolj smiselno kupiti model, ki stane trikrat manj, zmore pa približno isto?
V tej številki smo preizkusili par kompaktnih fotoaparatov - Nikonova B600 in A1000. Oba dva sta povsem solidna predstavnika svojih razredov, prvi ponuja predvsem širok razpon zuma, drugi pa odličen nadzor, združen s številnimi funkcijami in kakovostnim, dovolj majhnim ohišjem. A pri obeh je zanimivo, da uporabljata tipalo enake velikosti, kot smo že deset let vajeni pri kompaktnih, tudi žepnih fotoaparatih. In, po novem, tudi pri zmogljivejših telefonih.
Saj ste opazili, da se strokovnjaki in ocenjevalci novih modelov telefonov pogovarjajo samo še o fotoaparatu, kajne? Glavni poudarki zadnjih modelov telefonov pa so na dodatnem pol kvadratnega centimetra uporabne površine ekrana. Ali to uporabniki želimo in ali je to tehnično sploh izvedljivo, je drugotnega pomena.
Včasih imam občutek, da celo svetovni programski giganti ne obvladujejo več svojih gigantskih izdelkov. Popravki za Windows sproti pokvarijo, kar je bilo nedavno popravljeno, varnostne luknje pa se pojavljajo tudi v izdelkih, ki so stari že desetletja. Ali je potem čudno, da običajni uporabniki tehnologiji ne sledijo več?
Internet je zagotovo največja pridobitev zadnjega obdobja človeštva, pridobitev, ki je svet že spremenila in ga bo še – do nerazpoznavnosti. Ali je svet spremenjen zaradi interneta samega ali zato, ker se je ta »pokvaril«, pa je že drugo vprašanje.
V teh dneh je Elon Musk predstavil Teslin prihajajoči avtomobil, imenovan preprosto »Model Y«. Na prodaj bo nekje v letu 2020. Morda.
Znanci me vedno znova sprašujejo za mnenje, ali naj si omislijo to ali ono tehnološko čudo. Pred leti sem odgovor izstrelil, naštel argumente in za svojim mnenjem trdno stal. Zadnje čase postaja odgovor na takšno vprašanje vedno težji, a ne le za to, ker je tehnoloških naprav vedno več.
Kitajski Huawei je nedavno postal svetovno znan, tudi tistim, ki ne kupujejo pametnih telefonov. Znan celo tistim starejšim občanom, ki shajajo z nepametnimi Nokiami za nič evrov, ki jih ponujajo operaterji. Celo moj oče je zadnjič omenil: »Aha, Huawei, to so tisti Kitajci, ki tožijo Ameriko, ne?«
V tokratni številki smo se pozabavali z Garminovo uro, ki obvlada brezstično plačevanje – v rokah sem jo imel dovolj časa, da je na tej podlagi nastal pričujoči uvodnik. Kako torej kaže pametnim uram?
Zakaj so daril in popustov deležni le novi naročniki? Mar zvestoba ni več cenjena lastnost? Če sodimo po dejanjih največjega ponudnika interneta in telefonije pri nas, potem ne.
Ko je neka tehnologija tako vseprisotna, da je samoumevna, postane nezanimiva. Vsi jo uporabljamo, nismo pa več navdušeni nad njo, ne zanima nas toliko, da bi o njej redno brali. Množici naprav, ki so prestopile to magično črto, se je pridružil tudi operacijski sistem – Windows.
Ob adaptaciji dnevne sobe oziroma njeni tehnični opremljenosti kolebam med velikim televizorjem in projektorjem. Kaj menite, katere so prednosti in slabosti obeh?
Arhiv
Po avtorjih
