Vsi v splet. Tuji!
Slovenski trg je, to nam je vsem jasno, majhen in občutek imam, da postaja vedno manjši. Časi, ko smo se pohvalili, da se pri nas dobi vse in po isti ceni kakor v tujini, se počasi iztekajo.
Slovenski trg je, to nam je vsem jasno, majhen in občutek imam, da postaja vedno manjši. Časi, ko smo se pohvalili, da se pri nas dobi vse in po isti ceni kakor v tujini, se počasi iztekajo.
Že nekaj let velja, da je danes že prav vsak računalnik dovolj hiter za prav vse. Če le ne igramo najnovejših iger in se ne gremo video montaže, še posebej HD. Zakaj potem še vedno kupujemo nove računalnike?
September je že tradicionalno mesec, ko se v računalniški (pa ne samo računalniški) industriji dogaja največ. Dopustov je konec, podjetja začnejo delati, predstavljeni so novi izdelki, nove storitve. Tudi tokrat ni nič drugače.
Video visoke ločljivosti je tu, oziroma bo ravnokar. Vsaj, če sklepamo po prodaji televizorjev, ki so vsi po vrsti HD, ravnokar pa se bo enako zgodilo tudi že s projektorji. In kamerami. In video fotoaparati. In počasi tudi s ponudniki tv signala. Kako pa se bo končalo z optičnimi nosilci za filme HD?
Se še spomnite časov, ko je bil internet nekaj novega, pri nas pravzaprav "kar nekaj", kar je izšlo iz BBSov in hkrati iz Arnesove elektronske pošte? In ko so bile spletne strani videti bolj ali manj le kot oglasni panoji za podjetje, ki je stran postavilo? No, danes so strani v spletu lahko tudi kredibilen dokument. Tako pravijo celo državne ustanove.
Poletje je tu, približuje se lagodno poležavanje na plaži, službene obveznosti bomo pustili za seboj, v pisarni. Ali res? Za marsikoga to najverjetneje ne bo držalo, vse preveč nas je zadnje čase takih, ki si tega ne moremo privoščiti. Dopust da, vendar s prižganim mobilcem, bolj ali manj rednim branjem elektronske pošte ali pa še celo kaj več. Težko? S pravo opremo in znanjem ne.
Tudi letošnja NT konferenca je mimo. Komentarji nanjo so bili različni, od tega, da se na njej spet vrti opazno manj denarja kot v preteklosti, do tega, da so bili slušatelji zelo angažirani in predavanj niso "špricali", kot je bilo to priljubljeno včasih.
Se še spomnite, kako je leta 1996 nastal SiOL? Skorajda kot nekakšen divji izrastek starega in okostenelega Telekoma je, z njegovo finančno močjo in vsakršno potuho, popolnoma spremenil komunikacijsko (infra)strukturo v naši deželi. Pravila si je velikokrat krojil sam, toda priznati je treba, da je bilo podjetje vedno v tehnološkem ospredju, da ne rečem, v špici. Nič več. SiOL kot pojem tehnične odličnosti umira.
Svet gre k vragu, pravijo. CO2 nas zapira v toplo gredo, ta povzroča orkane in poplave, vodostaji rek se bodo znižali. Reke, podtalnica in sploh zemlja pa so tako ali tako onesnažene, kolikor se le da. Nekaj je treba narediti. Magična beseda, ki se svetlika na koncu predora, je - "zeleno!".
Kar nekako neopazno je šla mimo nas novica o tem, da je v začetku februarja kakšna milijarda ljudi skorajda ostala brez interneta in da so bile telefonske zveze iz tujine z njimi skorajda popolnoma pretrgane. Vse zaradi dveh pretrganih optičnih podvodnih kablov. Pravzaprav so o tem bolj poročali poslovni mediji kot resno računalniški in to pravzaprav nakazuje, da so računalniške komunikacije danes vse prej kot le "računalniške".
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih