Se še spomnite časov, ko je bil internet nekaj novega, pri nas pravzaprav "kar nekaj", kar je izšlo iz BBSov in hkrati iz Arnesove elektronske pošte? In ko so bile spletne strani videti bolj ali manj le kot oglasni panoji za podjetje, ki je stran postavilo? No, danes so strani v spletu lahko tudi kredibilen dokument. Tako pravijo celo državne ustanove.
Poletje je tu, približuje se lagodno poležavanje na plaži, službene obveznosti bomo pustili za seboj, v pisarni. Ali res? Za marsikoga to najverjetneje ne bo držalo, vse preveč nas je zadnje čase takih, ki si tega ne moremo privoščiti. Dopust da, vendar s prižganim mobilcem, bolj ali manj rednim branjem elektronske pošte ali pa še celo kaj več. Težko? S pravo opremo in znanjem ne.
Tudi letošnja NT konferenca je mimo. Komentarji nanjo so bili različni, od tega, da se na njej spet vrti opazno manj denarja kot v preteklosti, do tega, da so bili slušatelji zelo angažirani in predavanj niso "špricali", kot je bilo to priljubljeno včasih.
Se še spomnite, kako je leta 1996 nastal SiOL? Skorajda kot nekakšen divji izrastek starega in okostenelega Telekoma je, z njegovo finančno močjo in vsakršno potuho, popolnoma spremenil komunikacijsko (infra)strukturo v naši deželi. Pravila si je velikokrat krojil sam, toda priznati je treba, da je bilo podjetje vedno v tehnološkem ospredju, da ne rečem, v špici. Nič več. SiOL kot pojem tehnične odličnosti umira.
Svet gre k vragu, pravijo. CO2 nas zapira v toplo gredo, ta povzroča orkane in poplave, vodostaji rek se bodo znižali. Reke, podtalnica in sploh zemlja pa so tako ali tako onesnažene, kolikor se le da. Nekaj je treba narediti. Magična beseda, ki se svetlika na koncu predora, je - "zeleno!".
Kar nekako neopazno je šla mimo nas novica o tem, da je v začetku februarja kakšna milijarda ljudi skorajda ostala brez interneta in da so bile telefonske zveze iz tujine z njimi skorajda popolnoma pretrgane. Vse zaradi dveh pretrganih optičnih podvodnih kablov. Pravzaprav so o tem bolj poročali poslovni mediji kot resno računalniški in to pravzaprav nakazuje, da so računalniške komunikacije danes vse prej kot le "računalniške".
Monitor se že od skorajda svojih prvih številk pred 17 leti drži primerjalnih preizkusov, s katerimi skuša bralcem natančno predstaviti izbrano tehnologijo, hkrati pa jim pomagati pri odločitvi o nakupu konkretnega izdelka te tehnologije. V vseh teh letih smo imeli pod rokami bolj ali manj vse, kar vsaj približno diši po računalništvu, od diskovnih krmilnikov do televizorjev LCD. In kar nekaj tehnologij in kategorij izdelkov je v tem času enostavno izumrlo.
Leto je naokrog, minilo je, kot bi mignil. No, pravzaprav bo "naokrog" 14 dni po objavi tega uvodnika, saj smo se potrudili iziti še pred finalom tokratnih decembrskih praznikov. Skratka, čas za rekapitulacijo, povzetek računalniškega dogajanja v letošnjem letu. Kaj nas je pri Monitorju najbolj motiviralo, o čem smo pisali in o čem se je v svetu IT najbolj govorilo.
Velja, da so bogate multinacionalke s svojimi milijardami vsemogočne, da lahko z dovolj veliko injekcijo denarja dosežejo karkoli, kupijo kogarkoli in se lotijo česarkoli. In nedobičkonosne projekte vzdržujejo v nedogled. Večinoma to drži, a denar kljub vsemu ni vse.
Vem, ponavljam se, toda res, Slovenija je majhna. Včasih imam občutek, da vedno manjša. In če je to koristno s socialnega vidika, ker se nas resni gospodarski tokovi (beri: "pravi" kapitalizem) še vedno nekako izogibajo, je škodljivo v marsičem drugem. Recimo prav v tem, da se nas resni gospodarski tokovi izogibajo ...
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
