Monitor se že od skorajda svojih prvih številk pred 17 leti drži primerjalnih preizkusov, s katerimi skuša bralcem natančno predstaviti izbrano tehnologijo, hkrati pa jim pomagati pri odločitvi o nakupu konkretnega izdelka te tehnologije. V vseh teh letih smo imeli pod rokami bolj ali manj vse, kar vsaj približno diši po računalništvu, od diskovnih krmilnikov do televizorjev LCD. In kar nekaj tehnologij in kategorij izdelkov je v tem času enostavno izumrlo.
Leto je naokrog, minilo je, kot bi mignil. No, pravzaprav bo "naokrog" 14 dni po objavi tega uvodnika, saj smo se potrudili iziti še pred finalom tokratnih decembrskih praznikov. Skratka, čas za rekapitulacijo, povzetek računalniškega dogajanja v letošnjem letu. Kaj nas je pri Monitorju najbolj motiviralo, o čem smo pisali in o čem se je v svetu IT najbolj govorilo.
Velja, da so bogate multinacionalke s svojimi milijardami vsemogočne, da lahko z dovolj veliko injekcijo denarja dosežejo karkoli, kupijo kogarkoli in se lotijo česarkoli. In nedobičkonosne projekte vzdržujejo v nedogled. Večinoma to drži, a denar kljub vsemu ni vse.
Vem, ponavljam se, toda res, Slovenija je majhna. Včasih imam občutek, da vedno manjša. In če je to koristno s socialnega vidika, ker se nas resni gospodarski tokovi (beri: "pravi" kapitalizem) še vedno nekako izogibajo, je škodljivo v marsičem drugem. Recimo prav v tem, da se nas resni gospodarski tokovi izogibajo ...
Zlata doba telekomunikacij je mimo, velikokrat slišimo. Cene predragih prodaj (T)telekomov so že davno dosegle zenit. Tudi časi za mobilne operaterje, ki so pred časom v UMTS zmetali velikanske denarje, menda niso rožnati. Pa vendar je danes pri nas videti, da so, poleg storitev, komunikacije še edini del "računalništva", v katerega industrija verjame.
Ste opazili, kako se naši mediji vse bolj "rumenizirajo"? Seveda ste, navsezadnje so najbolje prodajani dnevnik v deželi rumene Slovenske novice, da o raznih tračarskih revijah niti ne govorimo. Pa ste opazili, da se ta trend vse bolj seli tudi v internet oz. v spletne izdaje različnih medijev?
Precejšnja verjetnost je, da ste sredi junija slišali za t. i. inteligentni dom, skupni projekt podjetij Telekom, Gorenje in Goap. Precejšnja verjetnost pa je tudi, da ste na to medtem že pozabili, ko ste ugotovili, da gre le še za eno marketinško predstavitev nečesa, kar morda nekoč bo, a zdaj še ni. No, bodimo pošteni, v resnici najverjetneje ne bo nikoli.
Mobilne telefone imamo vsi, z njimi telefoniramo veliko več kot včasih, marsikdo jih uporablja kar kot edini telefon in je stacionarnega odjavil. Vse to zato, ker so cene pogovorov danes že tako nizke, da si to lahko privoščimo. Popolnoma drugače je, ko se znajdemo v tujini - cene gostovanj so namreč še vedno zasoljene.
Ste se že kdaj vprašali, kako to, da osebne računalnike "že od nekdaj" poznamo bolj ali manj le v dveh formatih - namiznem in prenosnem oz. v obliki prenosnika, z zaslonom in tipkovnico, vsi pa imajo na namizju ikone, ki jih klikamo, in menuje, s katerih izbiramo. In kako to, da nove, drugačne rešitve, ki nam jih računalniški velikan(i) tu in tam zelo glasno poskušajo prodati, nikakor ne zaživijo?
O tem, da je prihodnost telekomunikacij, tako "telefonskih" kot "internetnih" in verjetno še vseh drugih in drugačnih, ki bodo vzniknile v prihodnosti, v optičnih vodih, že dolgo čivkajo tudi vrabci na strehah. Pa smo bili kljub temu skorajda priča pokopu projekta, ki je na tem področju pri nas trenutno najdlje. Ali pa je šlo le za izsiljevanje oziroma poskus hitrega polnjenja sicer preveč prazne občinske malhe?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
