IBM je predstavil prevajalnik za programski jezik COBOL, ki deluje na operacijskem sistemu Linux na strežnikih s procesorji x86. Novica zagotovo že na prvi pogled ne sodi med najbolj vznemirljive, a je za delovanje marsikaterega sistema še kako pomembna.
Po tem, ko je podjetje Red Hat sporočilo, da bo ukinilo priljubljeni CentoOS, brezplačno odprtokodno distribucijo stabilne različice operacijskega sistema RHEL, so razočarani in nezadovoljni uporabniki začeli napovedovati nove veje (forke) sedanjega operacijskega sistema CentOS.
Amazon je v okviru oblačnih storitev AWS predstavil ukazno vrstico CloudShell.
Znameniti pisarniški paket za Linux (in tudi druge operacijske sisteme), LibreOffice, utegne kmalu dobiti plačljivo verzijo. Sprva je na splet ušla informacija, da se bo sedma izdaja, ki izide prihodnji teden, imenovala Personal Edition. Od tod seveda sledi, da bomo dobili tudi nekakšno poslovno različico, ki po vsej verjetnosti ne bo zastonj. Kmalu je prišla tudi uradna potrditev. LibreOffice bo imel tudi plačljivo inačico.
Politična koalicija Hamburga je v 200 strani dolgi koalicijski pogodbi napisala tudi namero o prehodu od Microsoftovih rešitev k odprto-kodnim sistemom.
O pomenu varnostnih kopij skoraj ni vredno izgubljati besed. Človeške napake, okvare diskov ali diskovnih polj, napake v datotečnih sistemih ali kar sesutja strežnikov so prava mora za vsakogar, ki je imel kdaj opraviti s pomembnimi podatki.
Ker je Linux pogosto v rabi kot operacijski sistem, ki poganja strežnike in druge sistemsko občutljive računalnike v omrežjih, bi pričakovali, da tudi na področju varnostnih kopij ponuja dobre rešitve. In res, seznam programske opreme je v tem segmentu rabe obsežen in zanimiv, veliko teh orodij pa je na voljo tako v različici za Linux kot tudi za Windows in OSX.
Odprtokodni operacijski sistem je zelo glasbeno navdihnjen, pa naj gre za predvajanje ali produkcijo. V razvoju zvočnih standardov se je v letih resda nekoliko zapletlo, navadnega uporabnika še najbolj zmedejo različni standardi predvajanja zvoka (OSS, ALSA, JACK), a to velja le za zahtevnejše pristope pri nadzoru samega potovanja zvoka od programa do zvočnikov.
Odprtokodna skupnost zmore razviti domala vsako vrsto programov, pri videu pa ni prav posebej uspešna, vsaj če govorimo o resnih rešitvah za nelinearno montažo videa. V preteklosti je bilo nekaj obetavnih pobud, denimo Cinerella ali Lumiera, a je vse ostalo pri obetih, izvedba za resno rabo pa je ostala dokaj omejena.
Če začnemo pri programih za delo z bitnimi slikami, torej tudi s fotografijami, je na prvem mestu tako po prepoznavnosti kot po zmogljivosti nedvomno GIMP (GNU Image Manipulation Program). V bistvu je mogoče reči, da je GIMP povsem primerljiv z veliko dražjimi komercialnimi izdelki za druge platforme.
