Vsakdo, ki vsaj malo spremlja dogajanje na področju operacijskih sistemov, ve, da Linux spremlja četa težav. Ena glavnih je nepregledna množica različnih distribucij, podobnih kot jajce jajcu, a hkrati dovolj različnih, da povzročijo marsikateri siv las na glavi neukega uporabnika. A včasih je mnoštvo poti dobro za sprehajalca in tako je tudi v primeru, ko iščemo zanesljiv operacijski sistem za otroke.
Strojna oprema se dandanes razvija precej hitreje kot programska. Čisto povprečen računalnik je sposoben poganjati večino programske kode. Najbolj očitna razlika je na strežniškem področju. Predvsem na strežnikih z operacijskim sistemom Linux, kajti navadno ti delujejo kot spletni ali poštni strežniki in za to opravilo ne potrebujejo kipečih mišic. Kam z odvečno procesorsko močjo? Kaj storiti s presežkom notranjega pomnilnika? S čim bi napolnili prazen disk?
Starejša hči odrašča. Osvojila je delo z miško in tudi domača tipkovnica pogosto zaide pod njene prste. Zaradi njene vneme se družinsko računalo zadnje čase čudno obnaša. Preden odkrije mamljivosti spleta, je treba nekaj storiti. Pripravil ji bom otroški PC. Uporabil bom kakšen starejši računalnik, ki je tik pred odpisom, ter nanj naložil operacijski sistem, ki sliši na ime Edubuntu.
Včasih so se moški dvobojevali zaradi žensk, osebne časti in časti domovine. Danes so poglavitni razlogi za medsebojno butanje glav okleščeni na dilemo AMD ali Intel, Nvidia ali ATI in, seveda, Okna ali Linux.
Moderni mini prenosniki, "netbooki", so uvedli koncept hitrega zagona sistema, ki zagotavlja predvsem domala takojšen dostop do interneta, krajevnih in spletnih storitev. Toda s primerno programsko opremo lahko enako dosežemo tudi pri drugih računalnikih, zaradi skromne potrebe po sredstvih, denimo, tudi precej starejših prenosnikih. To ponuja operacijski sistem Xandros Presto.
