Že davno smo prišli v tisto obdobje računalništva, ko je dostopno (skoraj) vse, ponudba je velika in raznovrstna kot še nikoli, potrošniki pa so zaradi tega vse bolj zmedeni. To velja tudi za industrijo monitorjev LCD. Ti so se v zadnjih letih že tako pocenili, da so dostopni praktično vsem, kupimo pa jih lahko celo že v malo večjih trgovinah z živili.
Če je nekdaj veljalo, da je treba v dobro video varovanje vložiti kar nekaj denarja in da take sisteme montirajo posebej specializirana podjetja, je danes tudi na tem področju zavel nov veter. No, pri nas je očitno trg teh cenejših sistemov še precej v povojih, saj smo se morali v našem laboratoriju kar potruditi, da smo od podjetij, ki prodajajo tako opremo, dejansko dobili naprave za preizkus. Predvsem zato, ker jih večinoma prodajajo (zelo) majhna podjetja...
Varovanje podatkov, predvsem bolj "dragocenih", kot s fotografije, dokumenti in pošta, je že od nekdaj zelo pomembno. Hkrati pa je zamudno in zapleteno in včasih tudi negotovo. Ena izmed rešitev je varovanje v oddaljenih strežnikih, v internetu.
Adobe Indesign je bil dolgo v veliki prednosti pred Quark Xpressom, predvsem po zmogljivosti, in to so uporabniki nagradili z množičnim prehodom nanj. Pred kratkim pa je izšla nova različica Quark Xpressa, ki je Indesign skorajda dohitela in bo verjetno prepričala marsikaterega uporabnika, ki še vztraja, da ne bo prestopil k Indesignu.
Kaj naredi računalniško igro uspešno? Če gre verjeti največjim podjetjem, ki se ukvarjajo s tem, predvsem velik marketinški proračun. A najbolj igrane igre to velikokrat postavijo na laž. Se spomnite legendarnega tetrisa? Ali pa Deluxe Ski Jump, ki je zasvojil veliko slovenskih tajnic, kaj, tudi marsikaterega direktorja. Čar teh iger (ali, bolje rečeno, igric) je seveda njihova preprostost. Videti je, da se jim je v zadnjem času pridružila še ena: Line Rider.
Omrežni diski NAS so čedalje bolj priljubljeni tudi v manjših podjetjih in celo v domačem okolju. Thecusov novinec, N5200, meri na zahtevnejše kupce, saj ponuja precej več od večine konkurentov.
Ena od legalnih oblik uporabe tehnologije vsak z vsakim je tudi oddajanje televizijskega programa. Kot prva v Sloveniji in ena izmed prvih v Evropi tehnologijo od lanskega oktobra uporablja tudi RTV Slovenija, in sicer za oddajanje svojega prvega programa.
Faksirne naprave so še vedno nujna oprema vsakega podjetja, kljub temu da jih počasi, a vztrajno izriva elektronska pošta. eFax je storitev, ki združuje oba svetova: vaši partnerji vam lahko tako kot doslej pošiljajo fakse, vi pa z njimi delate kot z elektronskimi sporočili.
Marsikateri še svež lastnik prenosnega računalnika kmalu ugotovi, da mora poleg prenosnika prenašati naokrog še kilogram ali dva dodatne opreme. Od napajalnega do omrežnega kabla, ne nazadnje tudi miško, saj sledilne ploščice povečini niso primerne za resno delo. MoGo Mouse želi stanje izboljšati - gre za modrozobo miško, ki se pospravi kar v režo PCMCIA prenosnika.
Skype je v modi, brezžični telefoni pa že od nekdaj tudi. Moderni pa so tudi telefoni, ki ponujajo oboje. Philipsov VoIP321 je eden izmed njih.
Pred slabima dvema letoma je Canon dodobra pretresel trg digitalnih SLRjev, namenjenih nezahtevnim uporabnikom. Model 350D je kmalu postal eden najbolje prodajanih digitalnih SLRjev sploh. Čeprav je bilo izrečenih kar nekaj kritik na rovaš ohišja, kit objektiva in zaklenjenih funkcij, so tehtnico v prid nakupu nagnili nizka cena, 8 milijonov pik ločljivosti in značka Canon na vrhu ohišja. Pred začetkom lanskoletne Photokine pa so poskrbeli za naslednika, 400D, in ta bo, kot kaže, zastavo zmagovalca nosil naprej.
Kljub temu da se z izrazom "velikost leica formata" srečujemo že dolgo časa, pa smo le malokrat deležni tudi digitalnega fotoaparata podjetja Leica. Pred nekaj leti jih je marsikdo že pokopal, saj so se trdovratno oklepali analogne fotografije, v digitalno pa se jim nikakor ni uspelo podati. Izdelali so nekaj digitalnih kompaktnih fotoaparatov serije Digilux, a z njimi niso dosegli vidnejših prodajnih uspehov. K temu je gotovo največ pripomogla visoka cena Leicinih izdelkov, saj veljajo za prestižne in visoko kakovostne (in potemtakem drage). Pred lanskoletno Photokino so nas presenetili s kar štirimi novimi digitalnimi fotoaparati, med njimi tudi z izboljšanim Digilux 3. Ta naj bi bil podoben ali skorajda enak Panasonicovemu modelu DMC-L1, podobne rešitve pa smo lahko že preizkusili tudi pri Olympusovem modelu E-330.
Kodak je z novim članom družine aparatov V z dvojnim objektivom nadgradil model V570 z zmogljivejšim tipalom, ki po novem omogoča zajemanje fotografij z ločljivostjo 7 megapik. Aparat se sicer od predhodnika, ki smo ga opisali lani aprila, po drugih tehničnih značilnostih ne razlikuje. Gre za žepni aparat s kovinskim ohišjem, katerega odlika sta dva objektiva: prvi omogoča dokaj klasični razpon slikanja s trikratno optično povečavo, ki v 35 mm formatu ustreza goriščnici med 39 in 117 mm, drugi pa ima nespremenljivo goriščno razdaljo 23 mm. Slednja pride prav pri slikanju v manjših prostorih in pri zajemu panoramskih fotografij, saj lahko z V705 zajamemo precej širši kot, kakor zmorejo konkurenti.
Leica je že doslej pod svojim imenom ponujala Panasonicove digitalne fotoaparate (podjetji že dolga leta sodelujeta, saj imajo skoraj vsi Panasonicovi aparati Leicine leče), pri novih modelih pa so prvič aparate nekoliko spremenili tudi, ko gre za tehnične značilnosti, in niso samo na Panasonicov model nalepili značke s svojim imenom. Model V-LUX 1 je najzmogljivejši kompaktni model in temelji na aparatu Panasonic DMC-FZ50. Na prvi pogled bi rekli, da gre za povsem enak aparat in tudi po tehničnih značilnostih se ne razlikujeta, vendar pa je Leica nekoliko spremenila programsko opremo aparata. To najprej opazimo pri menujih, ki so drugačni kot pri Panasonicu. Izdelovalec se pohvali tudi z naprednejšo barvno obdelavo slik pred zapisovanjem na kartico. Pohvalili bi to, da je fotoaparatu serijsko priložena 512 MB velika kartica - več, kot ponuja velika večina drugih izdelovalcev (tudi Panasonic). Aparat sicer podpira tudi kartice velikosti več kot 2 GB (SDHC).
Lexmark je pri tiskalnikih vsekakor boljši med laserskimi modeli kot brizgalnimi. Zato pa je ponudba slednjih cenovno nadvse ugodna.
V manj kot letu dni so v Epsonu že nadomestili najosnovnejši model Epson D68 z novim, malce prenovljenim D78. Na videz je sicer drugačen, tokrat nekoliko bolj oglat, a vendar v notranjosti precej podoben predhodniku, le nekoliko hitrejši.
Novi Canonov barvni laser i-Sensys LBP5300 je na prvi pogled zelo preprost, s ceno 1321 evrov pa že sili v razred dražjih tiskalnikov. Skoraj enak je Hewlett-Packardovemu modelu Color LaserJet 3800 (tako po ceni kot po tehničnih zmogljivostih), kar ne čudi, saj HPjev model izdeluje prav Canon.
Na naše lestvice sicer ne uvrščamo tiskalnikov, ki so namenjeni polprofesionalni rabi, vendar tu in tam kak tak model kljub temu temeljito preizkusimo. Tokrat smo se pozabavali z Epsonovim R3800 PRO, ki je namenjen oblikovalcem, studiem DTP in profesionalnim fotografom.
In še zadnji manjkajoči člen v verigi novih Canonovih modelov - Pixma MP600. Tisto, kar so nekoliko šibkejšemu modelu MP510 odvzeli (v primerjavi s predhodnikom), so MP600 pustili. To je nekako prepoznavno tudi iz samega imena, saj opazimo, da je Pixma MP600 edini tiskalnik v novi prenovljeni seriji, ki v številčni označbi modela nima desetice in naj bi torej bil (po)poln.
V poplavi Canonovih novosti so majhno osvežitev privoščili tudi najosnovnejši Canonovi večnamenski napravi. Canon Pixma MP160 tako izhaja iz modela Pixma MP150. Med modeloma v resnici ni bistvenih razlik - nekoliko v hitrosti in zmogljivosti, oblika (če zanemarimo drugi odtenek barve ohišja) in sama funkcionalnost pa ostajata enaki.
Canon LaserShot LBP-2900 je mlajši brat Canona LBP-3000, ki smo ga pred časom (05/2005) že opisali. Gre za najosnovnejši Canonov črno-beli laserski tiskalnik, namenjen predvsem za rabo doma. Na videz sta LBP-3000 in LBP-2900 povsem enaka, le da smo pri LBP-2900 prikrajšani za prozorni pokrovček, ki ščiti papirje v podajalniku pred prahom. Tiskalnik tako nima predalnika za papir, zgolj podajalnik za 150 listov. Za papir manjših formatov skrbi še dodatni večnamenski podajalnik za posamezne liste oziroma kuverte. Tudi v lastnostih samega tiskalnika ni večjih razlik, če ga primerjamo s predhodnikom, le v hitrosti tiskanja, ki je 12 izpisov na minuto. Močnejši model zmore na minuto izpisati le dva lista več.
Izboljšana različica Canona Pixma MP450 je model Pixma MP460. Od predhodnika je "pobral" skoraj vse lastnosti, od lepotnih (razen odtenka) do zmogljivosti. Canon Pixma MP460 je najzmogljivejša večnamenska naprava, ki še uporablja le dve kartuši, barvno in črno (močnejši modeli uporabljajo štiri ali pet ločenih kartuš). Če ga primerjamo z modelom MP180, je očitna višja hitrost, v kakovosti odtisa pa skorajda ne bomo našli razlike.
O obeh MSIjevih velikanih tokrat le na kratko, saj sta zelo podobna svojim predhodnikom. Oba namreč tičita v malo prenovljenih, a že znanih, nekajkrat opisanih ohišjih in sta opremljena z velikima, dobro osvetljenima zaslonoma, ki smo ju tudi že dodobra popisali. Enako velja za tipkovnici z ločenima številskima deloma, ki po občutku pri tipkanju sodita nekam v srednji razred. Nova je notranjost, saj je L745 opremljen s procesorjem Core 2 Duo in zmogljivo grafično kartico GeForce FX go 7600 - oboje, skupaj z gigabajtom pomnilnika, pa obeta, da bo na njem mogoče zaigrati tudi kakšno igro. Pohvalnih je 120 GB diska. L735 je opremljen z nekoliko manj zmogljivim AMDjevim dvojedrnikom Turion 64 X2, prav tako 1 GB pomnilnika, enako grafično kartico in 100 GB diskom.
Pri nas Packard Bell v razredu t. i. nadomestkov za namizne računalnike trenutno zastopa le SW85. Naš preizkusni model se je ponašal z dvojedrnim procesorjem Core 2 Duo T7200, ki teče na 2 GHz, s spoštljivih 160 GB diska, pa tudi grafična kartica Radeon x1600 s 128 MB namenskega pomnilnika ni od muh. Zunanjost je lakasto črne barve, podobno kot zadnji modeli nekaterih drugih znamk, in žal dobro zaznava prstne in druge odtise, tako da bo za res odličen videz prenosnika potreben vsakdanji poseg s krpo. Ko prenosnik odpremo, nam najprej pade v oči kombinacija črnine, kroma in z modrimi ledicami osvetljenih tipk. S slednjimi upravljamo predvajalnik in prikličemo prednaložene programe. Druga možnost je majhen daljinski upravljavec, ki je pohvalno priložen v škatli. To pogrešamo pri več pretežno večpredstavnosti namenjenih računalnikih. Tipkovnica je slovenska, kakovostna, trdno vpeta in z ločenim številskim delom. Zaslon je bleščeč in z nekoliko neizrazitimi barvami ter z eno boljših kotnih vidljivosti, kar smo jih videli doslej. Sledilna ploščica je ovalna, tokrat - kar je redkost - s hkrati lepo in "neškodljivo" oblikovanima tipkama. Če vas bosta presenetili s svojo trdoto, naj dodamo, da sta se že po nekaj dneh rabe unesli.
LifeBook E8210 je zelo eleganten prenosnik s črno zunanjostjo, svetlo sivo notranjostjo in belo tipkovnico. Strojna oprema je odlična, priključkov pa veliko. Uporablja novi Intelov procesor Core 2 Duo pri 2,0 GHz, podprt z 1 GB pomnilnika, kar se pozna na dobrih rezultatih pri hitrostnih preizkusih. Le akumulator celote ne dohaja najbolje, z dobrimi tremi urami delovanja sodi nekako v povprečje pri primerljivih prenosnikih.
Kitajsko-ameriški izdelovalec Lenovo je na trg poslal nov model kombiniranega ultra lahkega tablično-prenosnega računalnika, ki nosi ime ThinkPad X60 Tablet. Računalnik je skromnih mer, kot se za tovrstni izdelek spodobi. Zaslon meri 12,1 palca po diagonali, telo prenosnika pa je za slabe 3 cm daljše od pokrova zaslona na račun akumulatorja. Podaljšek tudi omogoča vrtenje zaslona okrog navpične osi, ko prenosnik z enostavnim gibom spremenimo v tablico.
Prenosnik Aspire 5671 AWLMi tajvanskega velikana Acerja je še eden v poplavi novih prenosnikov z Intelovimi dvojedrnimi procesorji Core Duo (in ne Core 2 Duo). V nedrjih mu tiktaka najšibkejši tovrstni procesor T2050 s taktom 1,6 GHz. Vgrajenega ima 1 GB pomnilnika in je eden prvih prenosnikov, ki se ponaša z nalepko Windows Vista Premium Ready. Pravico do tega mu daje tudi zmogljiva grafična kartica ATI Mobility Radeon X1600 s 128 MB grafičnega pomnilnika, od sistema pa si lahko sposodi še do 384 MB dodatnega pomnilnika. Svetleči zaslon širokega formata prikazuje sliko ločljivosti 1280 × 800 pik.
V januarski številki smo si ogledali Visto v angleščini, tokrat je na vrsti že slovenska. V Microsoftu so nam namreč omogočili, da dober mesec pred uradnim marčnim izidom preizkusimo slovensko Visto.
Že ob samem začetku trženja televizije IP smo napovedovali, da ima ta storitev nesluten potencial in bo nekoč lahko pomenila drastičen napredek v primerjavi s klasično televizijo. Dolgo je trajalo, toda napovedi se vendarle uresničujejo. Od 1. marca naprej je pri SiOLu na voljo omrežno snemanje tv programa in t. i. "video na zahtevo" oz. možnost ogleda izbranih filmov DVD.
Na trgu procesorjev za osebne računalnike je stalno kaj novega, čeprav se na njem spopadata le dve podjetji. Za zadnje leto lahko ugotovimo, da gre za eno bolj zanimivih, saj smo bili priča obilici novih izdelkov, podnožij in naborov.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
