Toshibin prenosnik Satellite L40-14H je povsem značilen predstavnik vedno cenejših vstopnih modelov. Gre za napravo, temelječo na razmeroma novo poimenovanem Intelovem procesorju, imenovanem Pentium Dual Core. Ta procesor T2310 tiktaka pri frekvenci 1,466 GHz, po ceni (in tudi po zmogljivostih) pa se uvršča pod procesorje Core Duo. V podporo ima 1 GB pomnilnika, v današnjih razmerah (in za priloženi operacijski sistem Vista Home Premium) bi si vendarle želeli malo več.
Model GX8 ni nov, Ricoh ga je predstavil že v prvi polovici leta 2005, vendar ga do zdaj še nismo imeli priložnosti preizkusiti. Za tiste čase je bila različica modela Digital GR s spremenljivo razdaljo goriščnic edinstvena kombinacija za takratna visoko ločljiva tipala in širokokotne objektive. Posebnost je tudi standardni priklop za zunanjo bliskavico (hot-shoe).
Sony ima v naboru žepnih digitalnih fotoaparatov precej široko izbiro, marsikateri model pa se lahko pohvali z zanimivo obliko in nenavadnimi barvami. Eden izmed takih je tudi Sony DSC-T2. Izredno kompaktno, sicer nekoliko štirioglato barvno ohišje privlači poglede predvsem zaradi zanimivega načina pokrivanja leče in velikega zaslona LCD, ki prekriva skoraj ves zadnji del. Ker DSC-T2 zaradi svoje "ljubkosti" apelira predvsem na nežnejši spol, je na voljo v več barvnih različicah. To se verjetno lepo obnese kot dober modni dodatek, nas pa je predvsem zanimalo, kako rabi kot fotoaparat.
Lani oktobra smo preizkusili najlažji in tudi najmanjši polno opremljeni prenosnik na trgu (izjema je le pravkar predstavljeni Apple iBook Air). Govor je seveda o Toshibinem modelu R500, ki velja za sam vrh ponudbe t. i. "subnotesov" na trgu. A Toshiba se ni ustavila tu, saj so predstavili še lažji prenosnik.
Čeprav se izdelovalci digitalnih fotoaparatov spopadajo predvsem pri vse zmogljivejših tipalih, ostajajo ključni del ponudbe aparati s širokim kotom zajema. Nikonov adut na tem področju je novi model CoolPix P50. Na videz spominja na dražji model P5100, a ko ga vzamemo v roke, opazimo predvsem cenejše materiale izdelave. Manjka tudi kar nekaj dodatkov, denimo vrtljivo kolesce za hitro spreminjanje določenih nastavitev in vrtljiv obroček za opravljanje zuma.
Kodak Easyshare M753 sodi med ugodnejše digitalne aparate na našem trgu. Po zunanjosti je značilen predstavnik žepnih aparatov, za oko prijetno oblikovan in majhne mase.
Poleg računalnikov so tiskalniki skoraj samoumevni del velikih in manjših pisarn. Zaradi vse nižjih cen so se jih v zadnjih desetih letih navadili tudi domači uporabniki. Izdelovalci vsako leto predstavijo nove modele, a se kljub temu še vedno pojavlja osnovno vprašanje: Kaj je bolje za nas, laserski ali brizgalni tiskalnik?
Mju 830 je nov Olympusov paradni konj v kategoriji majhnih žepnih fotoaparatov. Z majhnimi merami (dovolj majhen za srajčni žep, a hkrati dovolj velik za moško dlan) in lepim aluminijastim ohišjem, ki je odporno proti slabemu vremenu, je prav gotovo primerno oblikovan za to nalogo. Svoje prispevajo tudi osvetljeni gumbi in 6,4 cm velik zaslon, največji, kar se ga je dalo stlačiti v ohišje.
Ricoh Caplio RR750 je še eden izmed novejših predstavnikov v Ricohovi prodajni ponudbi digitalnih fotoaparatov. Od svojega predhodnika, ki je nosil oznako RR730, se praktično ne razlikuje. Enaka je najvišja efektivna ločljivost tipala, ki meri 7,1 MP, optična povečava je ostala nespremenjena in je tako še vedno 3-kratna, nekoliko boljši je zadaj nameščeni svetel zaslon LCD z diagonalo 6,4 centimetra ter skromno ločljivostjo 153.600 pik (pri predhodniku je bila njegova ločljivost zgolj 115.000 pik). Zanimivo pa je, da je RR750 v primerjavi s predhodnikom pridobil nekaj gramov na teži.
Uporabniki, ki precej časa preživijo na poti ali pa delajo na različnih lokacijah, že kar nekaj časa posegajo po spletnih različicah programov, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Npr. Google Docs, ki združuje praktično vse pisarniške programe. Podobnih rešitev je še veliko, a veliko uporabnikov potrebuje še kaj več kot le pisarniške rešitve. Zato so različni ponudniki začeli razvijati celotne pakete programov, ki jih uporabniki potrebujemo pri vsakdanjem delu in so dostopni od povsod.
Danes so naprave GPS že dodobra razširjene. Najdemo jih celo v nekaterih telefonih GSM, ročnih računalnikih in drugih namenskih napravah, ki imajo pravzaprav malo skupnega z navigacijo. Z malo truda in dobre volje pa lahko za navigacijo in prikaz podatkov o svojem položaju uporabite tudi cenejše in enostavnejše telefone GSM, ki zmorejo poganjati programčke JAVA.
Panasonic je pred kratkim tudi v Evropi predstavil svoj cestni navigator GPS, model Strada CP-GP50N. Po besedah Panasonica ima poleg Slovenije še zemljevide šestintridesetih evropskih držav, med njimi so tudi vse države nekdanje Jugoslavije. Trditev, ki smo jo tudi preverili.
V petek, 11. januarja 2008, je skupnost razvijalcev namizja KDE izdala težko pričakovano četrto različico tega priljubljenega namizja. V primerjavi s prejšnjo je celotno namizje doživelo precejšnje število izboljšav.
Thecusovega novinca ne odlikuje le izpopolnjen videz, temveč predvsem podpora polju RAID 5. Ta raven polja nam omogoča minimalno izgubo prostora na diskih v polju ob dodatni varnosti. Problem tega polja pa je nekaj počasnejše zapisovanje v primerjavi s poljema RAID 0 ali 1, saj je treba ob zapisovanju podatkov zapisati tudi tako imenovane paritetne bite, ki jih mora procesor izračunavati v realnem času.
Razvoju projektorjev (in zniževanju cen) skorajda ni več mogoče slediti. Potem ko smo v lanski aprilski številki predstavili Panasonicov projektor PT-AX100E in mu podelili zlati Monitor za najboljši projektor za hišni kino v cenovnem razredu do 2500 evrov (projektor je takrat stal 1697 evrov, pozneje 1450 evrov), je ta projektor nasledil model PT-AX200E po nižji ceni (1434 evrov) in s še nekoliko izboljšanimi lastnostmi.
Po dobrih dveh letih in pol je operacijski sistem Mac OS X 10.4, bolj znan pod tržnim imenom Tiger, dočakal upokojitev. V ospredje se je prerinila nova divja mačka - Leopard, kot so pri Applu poimenovali Mac OS X 10.5.
Tipkovnica, verjetno najbolj dolgočasen del računalniške zunanje opreme sploh. Oblika, razporeditev in tehnika delovanja je, z nekaj malenkostnimi odkloni v preteklosti, že več deset let nespremenjena.
Domači kino je, predvsem zaradi vse bolj ugodnih cen, postal skoraj vsakdanja stvar v naših dnevnih sobah. A kaj, če si želimo še kaj več? Iz udobnega domačega naslanjača bi radi gledali filme iz naše terabajtne zbirke, deskali po internetu, prebirali novice in zraven počeli še vse drugo, kar nam ponujata domači kino in televizija. Rešitev je Mythbuntu.
Vedno sem padal na širokokotne posnetke. Na panoramske pa še bolj. Malo zaradi njihove učinkovitosti, še bolj pa zato, ker sem vedel, da jih sam ne morem narediti - širokokotni objektivi so bili dragi, panoramski fotoaparati pa še bolj. To je seveda veljalo v svetu analogne fotografije. Zdaj, ko smo fotografijo že skoraj popolnoma zdigitalizirali, pa lahko amaterski fotografi z ne predrago opremo tudi sami ustvarjamo panoramske posnetke. Treba je le posneti več slik, ki se delno prekrivajo, in jih potem s programsko opremo zlepiti v eno veliko sliko.
Hitachi ED-A100 ni prvi v Monitorju preizkušeni projektor, ki je zmožen projicirati sliko zavidljivih proporcev z zelo majhne razdalje. Resno konkurenco drugim izdelkom podobnih lastnosti pa predstavlja predvsem zaradi razmeroma ugodne cene ob solidnih zmogljivostih.
Strah pred nakupom domnevno drage računalniške opreme smo preganjali že v prejšnji številki naše revije, ko smo iz komponent, nakupljenih po domačih trgovinah, sestavili "še kar" sistem za 200 evrov. A so še cenejše poti.
Pozimi leta 2004 je skupina študentov neke ameriške univerze kot končni projekt začela programirati risarski program, ki so ga poimenovali Paint.NET. Želeli so razviti odprtokodni program za obdelavo slik, ki ga bo enostavno uporabljati in bo ponudil funkcionalnosti, ki jih ponujajo profesionalni programi, a bo zastonj. Paint.NET je uspelo premagati vse ovire, tudi ob pomoči Microsoftovega sponzorstva, ter doseči in preseči zastavljene cilje. Paint.NET je postal "Photoshop za vsakogar".
Če imate računalnik, spletno video kamero in internetno povezavo, vas lahko dobesedno samo še nekaj minut loči od tega, da s poljubnim uporabnikom v internetu vzpostavite videokonferenčno povezavo. Tako preprosto? Poskusite. Groop, najnovejša spletna videokonferenčna storitev, ki stavi zlasti na enostavno rabo. Povrh vsega ni odveč omeniti, da gre za plod slovenskega znanja.
Zelo preprosto je: priklopite monitor (ali več monitorjev) na USB; gonilniki se samodejno naložijo in že lahko uporabljate (skoraj) vse, kar sladkega ponuja delo z več monitorji naenkrat.
Japonski Olympus je že od nekdaj znan po razmeroma majhnih in kompaktnih aparatih in tako je bilo tudi v času klasične, analogne fotografije. Sredi 60. let prejšnjega stoletja so, recimo, predstavili zrcalno-refleksni aparat polovičnega formata, pri katerem je lahko fotograf na navaden 35 mm film posnel dvakrat toliko fotografij kot sicer. Tudi v digitalni dobi so predstavili sistem SLR, katerega srce so manjša tipala, kot jih uporablja katerikoli drugi izdelovalec SLR. Imenuje se sistem štirih tretjin (4/3) in hkrati opisuje tako omenjeno velikost tipal kot razmerje stranic (spomnimo se, da imajo drugi aparati SLR razmerje stranic 3 proti 2). Z novim modelom E-3 je Olympus dobil odločnega zastavonošo.
OneNote je eden izmed Microsoftovih programov, na katerega je redmondski gigant kar nekaj stavil, pa vendar se zdi, da je le redkokje v rabi. Vendar tisti, ki ga uporabljajo, pravijo, da jim je zelo hitro zlezel pod kožo.
V svetu zmogljivejših kompaktnih fotoaparatov so že skoraj vsi izdelovalci prikazali model, katerega tipalo premore dvanajst milijonov pik. Tak Nikonov model je tokrat preizkušeni CoolPix P5100 (črka P pomeni performance), ki je naslednik slabo leto starega modela P5000. Na prvi pogled ju kar malce težko ločimo, po podrobnem pregledu vidimo, da je edina bistvena razlika novo tipalo.
Samsung je precej zveneče ime v svetu zabavne elektronike, kjer obvladuje širok spekter izdelkov. Bolj kot to, da so se lotili tudi izdelave prenosnikov, čudi dokaj pozen vstop na slovenski trg.
Večnamenski tiskalnik Photosmart C8180 predstavlja vrh HPjeve serije Photosmart. Namenjen je predvsem uporabnikom, ki veliko delajo s fotografijami in grafiko. Poleg tiskalnika je še optični bralnik in kopirni stroj, nima pa faksa in samodejnega podajalnika za bralnik (ki smo ga pogrešali). Hvali se s številnimi rešitvami in funkcijami, od velikega, za dotik občutljivega zaslona, do HPjeve tehnologije LightScribe (da, vgrajen je pekač DVD!). S slednjo lahko (poleg shranjevanja fotografij na CD/DVD) pišemo neposredno tudi na zgornjo površino posebnih plošč CD in DVD. Napis je črno-bel in se z laserjem zapeče na optični nosilec. Zanimivo, čeprav moramo biti pazljivi pri nabavi ustreznih plošč CD oziroma DVD.
Epsonova nova večopravilna naprava, model Stylus DX 4450, je cenovno med najbolj dostopnimi tovrstnimi izdelki. "Manjkata" ji faks in samodejni podajalnik, a ciljni uporabniki (predvsem domači uporabniki) tega ne bodo pogrešali. Tiskalnik je iz elegantne črne plastike, na kateri pa se hitro poznajo prstni odtisi. Izpustili so zaslon in večino funkcijskih tipk. To pomeni, da ne moremo skoraj ničesar izvesti brez računalnika (denimo določitve števila kopij). Pladenj za papir je na zadnji strani, drugi (za natisnjen papir) pa spredaj.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
