Tecra A8 je predstavnik poslovnega razreda prenosnikov in prvi Toshibin prenosnik, ki sodi med nekoliko robustnejše modele. Ohišje je odeto v konzervativno sivo-črno barvno kombinacijo, brez določenih elementov modernega oblikovanja prenosnikov. Pač, v poslovnem razredu očitno štejejo druge vrline kot pa prijetno oblikovanje.
Color Laserjet 1600 je, kot nakazuje že številka, najcenejši HPjev barvni laserski tiskalnik. To se pozna predvsem pri nizkih hitrostih tiskanja. Tiskalnik je skoraj enak kot malce dražji model 2600n, ki smo ga v naši reviji preizkusili julija 2005. Enak je tako po velikosti oziroma ohišju kot po hitrosti tiskanja, le opremljen je malce slabše. Takrat je šlo za enega izmed manjših barvnih laserskih tiskalnikov, a danes že sodi v povprečje. Povprečna hitrost tiskanja je malo več od navedenih osem strani na minuto. Za Monitorjevo naslovnico v formatu PDF je potreboval malo več kot pol minute, oziroma sedemintrideset sekund, za Photoshopovo bitno datoteko pa le šest sekund manj. Prvo stran je po daljšem premoru natisnil v petindvajsetih sekundah in to niti ni tako slabo. Za dolgo, petdeset strani obsegajoče besedilo je potreboval šest minut in štiriindvajset sekund; to je v primerjavi z nekaterimi tekmeci cela večnost, saj nekateri (tudi cenejši) barvni laserski tiskalniki isto besedilo natisnejo v slabih treh minutah. Tiskalnik pač enako hitro tiska barvno in črno-belo, pri čemer slednje zato izpade počasi. Zmoti tudi občasno dolga samodejna kalibracija tiskalnika.
Toshibin najcenejši prenosnik meri na nezahtevne uporabnike, ki jim je bolj kot tehnična zmogljivost in opremljenost pomembna cena. Računalnik tako uporablja razmeroma star Intelov procesor Celeron M s taktom 1,46 GHz in vključuje le 512 MB pomnilnika. Pravzaprav se ne sliši tako zelo slabo, vendar dobimo v prenosniku nameščeno Windows Visto Home Basic Edition, to pa strojne zahteve opazno zviša. Četudi gre za najosnovnejšo različico novega operacijskega sistema (mimogrede, prvo, kar opazimo, je to, da v tej različici "manjka" grafični vmesnik Aero). Tako je računalnik pri delu na akumulator (v katerem varčuje z energijo) blizu meje neuporabnosti (razen deskanja), saj je procesorski takt še dodatno znižan. Pozneje smo zaradi potreb meritev naložili operacijski sistem Windows XP Professional Edition, s katerim se je računalnik bistveno bolje obnašal.
Fotoaparat FE-250 je zmogljivejši brat modela FE-230, ki smo ga že preizkusili. Na prvi pogled sta si zelo podobna, a je FE-250 debelejši in težji. Konkretno je debel cela dva centimetra, torej dobrega pol centimetra več kot FE-230, a gre kljub temu za majhen in lahek žepni aparat, ki s kovinskim ohišjem deluje elegantno in robustno. Rečemo lahko, da bo delo z njim lažje uporabnikom z manjšimi rokami, saj so poleg tankega ohišja tudi gumbi razmeroma majhni; dva nad zaslonom za preklapljanje med slikanjem in ogledom fotografij sta, denimo, skoraj povsem zlita z ohišjem. Zaslon je enako velik kot pri cenejšem aparatu, a ima bistveno izboljšano ločljivost, 230.000 pik. Seveda ni optičnega iskala, lahko pa poleg navadne svetlosti zaslona LCD izberemo še močnejšo nastavitev.
Sonyjev žepni fotoaparat DSC-W55 je naslednik podobnega modela DSC-W50. Na prvi pogled oba aparata zelo težko ločimo, edina vidna razlika je napis, ki trdi, da ima W55 po novem sedem megapik (predhodnik jih je imel šest). Sicer gre za majhen fotoaparat, ki se poda v skoraj vsak žep. Tudi z zadnje strani je skoraj povsem enak predhodniku, večino prostora zasede 2,5-palčni zaslon, katerega ločljivost je na žalost ostala pri 115.000 pikah. Ostalo je tudi optično kukalo, ki je resda silno majhno, a v določenih trenutkih zelo dobrodošlo. Levo od kukala je zvočnik, desno pa gumb za predvajanje posnetkov, naprej pa kolesce s programi slikanja. Teh je razmeroma veliko, poleg že znanih za portrete in naravo imamo še program za slikanje v snežnih razmerah in celo za slikanje na plaži.
Pri novi različici Toshibinega satelita, A100-003, gre za zelo zmogljiv prenosnik po dokaj sprejemljivi ceni. Slednje tudi zato, ker imamo zdaj dva zastopnika Toshibinih računalnikov in to je nekoliko znižalo končne cene ...
Pri modelih CM1015 in CM1017 gre dejansko za eno in isto napravo, le da je CM1017 dodan še omrežni vmesnik (CM1015 ima le USB 2.0), bralnik pomnilniških kartic in barvni zaslon (ki je pri CM1015 črno-bel). Vse drugo je povsem enako, od hitrosti do kakovosti tiskanja, tudi gonilniki so enaki. Največji razlog za nakup dražje različice bo za večino kupcev po vsej verjetnosti omrežni vmesnik.
Iščete darilo za mamo, očeta, strica Janeza ali tisto čedno sodelavko/sodelavca iz računovodstva? Ideja! Podarite jim knjigo. Ne katerokoli, temveč tako, ki ste jo izdelali sami iz svojih najboljših fotografij. Foto knjige so izvrstne za shranjevanje spominov. Sami jih lahko oblikujemo iz fotografij o odraščanju otrok, piknikih, obletnicah porok, škandalih ali morda koncertih vaše najljubše skupine. Možnosti so neomejene, odvisne le od domišljije, oblikovalskih spretnosti in prostega časa.
V Toshibinem »ultra lahkem« razredu Portégé so pri Toshibi poskrbeli za zelo zanimivo novost – model R400. Zmogljiva in zelo lahka mešanica tabličnega računalnika in notesa že na prvi pogled izstopa iz povprečja. Bleščeče belo magnezijevo ohišje privabi marsikateri pogled. Žal je dokaj bleščeč tudi 12,1-palčni zaslon z ločljivostjo 1280 x 800 pik in osvetlitvijo LED (zaslon je sad sodelovanja Toshibe in Matsushite). Prednost takega zaslona so lepe žive barve, žal pa se je treba navaditi odseva na zaslonu, nekoliko težje je tudi delo na soncu. Vsekakor pa veliko lažje kot z nekaterimi drugimi tabličnimi modeli, ki imajo zaslon občutljiv za dotik (npr. Toshiba Portégé M400). Če smo pri delu s prenosnikom nekoliko neprevidni in se preveč dotikamo zaslona, bodo zelo opazni tudi prstni odtisi na njem. Zaslon je vendarle manj svetleč od tistega pri modelu Portégé M400. Za večjo robustnost so prenosniku k zglobu zaslona dodali še dodatne opornike ob robu, ki skrbijo, da zaslon trdno ostane na mestu (tega model M400 tudi nima).
Apple TV je bil zadnjih nekaj mesecev eden bolj pričakovanih izdelkov tega izdelovalca. Pričakovanja so bila velika, Apple pa je bil s podatki pred uradno splavitvijo skop kot ponavadi.
Digimax L70 bi na prvi pogled lahko uvrstili v Samsungov razred NV, saj je na videz zelo podoben tem modelom. Lepo kompaktno trdno izdelano ohišje s svojimi majhnimi merami, še malenkost manjšimi kot pri NV10, bo našlo prostor v vsakem žepu. Sprednji del zato nima zelo poudarjenega držala, namesto gumijaste opore pa so namestili zgolj gladko kovinsko ploščico, ki ne pripomore ravno k najboljšemu oprijemu. Zaradi majhne teže 113 gramov, kar je skorajda najmanj med konkurenti, fotoaparata ni težko držati v eni roki.
Tudi na našem trgu je čedalje več prenosnikov, zgrajenih na osnovi (barebone) programa "Verified by Intel" (VbI), ki zagotavlja delovanje osnove z izbranim naborom sestavnih delov, v okviru Intelovih zahtev. Solonote HEL80 (na našem trgu ga najdemo tudi pod drugimi oznakami) je zgrajen na osnovi Compal HEL80 (preizkusili smo že Annijev prenosnik na enaki osnovi), konfiguracija, ki smo jo dobili na preizkus, pa spada med zmogljivejše.
Družino Qosmio bralci Monitorja že poznajo. Gre za Toshibine masivne prenosnike višjega cenovnega razreda, ki so namenjeni predvsem delu z večpredstavnimi vsebinami. Temu je prilagojen skorajda vsak sestavni del računalnika. O zunanjosti le na hitro, saj ostaja enaka kot pri modelu G30-154, ki smo ga preizkusili pred meseci: oba se ponašata tudi z optično enoto, ki predvaja nosilce HD-DVD.
Če je kakih programov na trgu res veliko, so to programi za varovanje podatkov. Od brezplačnih preprostih rešitev do celostnih komercialnih aplikacij. SyncBackSE se je izkazal kot zmogljiv program z obilo naprednih funkcij in precej dostopno ceno.
Večino prenosnikov, ki so na voljo v obliki barebone, prodajalci pa sami sestavijo računalnik "do konca", izdelujejo manj znani izdelovalci, ki so dejavni predvsem na trgu OEM (pogosto tudi za najbolj uveljavljena imena iz sveta računalništva). Nekakšna izjema je podjetje Asus, ki je sicer eden največjih izdelovalcev OEM prenosnikov na svetu, obenem pa vendarle ponuja tudi modele pod lastno blagovno znamko. Solonote S96J je zgrajen na osnovi njihovega računalnika iz programa OEM, gre pa za prenosnik s procesorjem Core Duo, 512 MB pomnilnika in 60 GB diska. Za grafiko skrbi ATIjev procesor X1600, zaslon pa prikazuje sliko z ločljivostjo 1280 × 800 pik. Nad zaslonom je vgrajena spletna kamera, ki bo prišla prav tistim, ki uporabljajo programe za neposredno sporočanje ali za videokonference.
Omrežni diski NAS so vedno bolj priljubljeni. Thecusova N1200 je namenjena predvsem domačim uporabnikom, ki ne potrebujejo več kot enega diska, a jim dodatna funkcionalnost veliko pomeni.
Nekoč je bil Turbo Pascal. Odlično razvojno okolje s programskim jezikom pascal, ki je delovalo v okoljih DOS in CP/M, izdelovali pa so ga v podjetju Borland, ki je z njim tudi zaslovelo - predvsem po zaslugi cene. V času, ko so razvojna orodja stala po nekaj tisoč dolarjev, so v Borlandu stavili na 99 dolarjev - in zmagali.
Solonote TW3A je še eden v vrsti prenosnikov na osnovi "bareboneov Verified by Intel", ki jih ponuja ta blagovna znamka. Model TW3A je zgrajen na osnovi Quanta TW3A, od katerega si je tudi sposodil oznako. Gre za prenosnik z dandanes že običajno sestavo: procesor Core Duo T2400, 512 MB pomnilnika in 60 GB diska. Nekoliko presenetljivo je v prenosnik vgrajena kombinirana enota DVD-ROM/CD-RW, saj dandanes zapisovalnik DVD dobimo tudi pri najcenejših prenosnikih. V praksi bomo pri prodajalcih verjetno imeli na voljo predvsem modele z zapisovalnikom DVD. Grafična kartica, GeForce Go 7400, ima 128 MB lastnega pomnilnika, po potrebi pa zaseže še 128 MB sistemskega. Zaslon z diagonalo 15,4 palca ima ločljivost 1280 × 800 pik.
Najbrž nas ni malo, ki ob besedi virtualizacija najprej pomislimo na programske izdelke VMWare. Pa vendar ti še zdaleč niso edini, ki omogočajo poganjanje enega operacijskega sistema znotraj drugega. Za primer vzemimo uporabnike Macintoshev, ki že celo desetletje poznajo emulator Virtual PC.
Pri predstavitvah (na primer programskih orodij) se velikokrat zgodi, da je zgolj običajna projekcija premalo, večkrat je pri teh dogodkih demonstracija skoraj nujnost. Najbolj seveda pritegne demonstracija "v živo", če pa zaradi okoliščin to ni mogoče, bi si želeli vsaj zavrteti kakšen posnetek uporabe orodja. Brezplačno orodje Wink 2.0 vskoči na pomoč ravno pri takih zahtevah. Še bolj se te potrebe pokažejo pri pisanju ene najbolj ključnih komponent vsake programske opreme - pomoči uporabniku. Skratka, Wink je orodje za pisanje vodičev in demonstracij, ki jih zajemamo neposredno z namizja našega računalnika.
Nashuatecov barvni tiskalnik GX3050n uporablja tehnologijo "GelSprinter", ki naj bi omogočala lepše, predvsem pa hitrejše tiskanje. Ne gre torej za brizgalni tiskalnik v strogem pomenu besede, a kljub temu nekako "sodi" mednje.
HPjeva večnamenska naprava OfficeJet 5610 je nedvomno ena izmed cenejših. Poleg tiskalnika ima še optični bralnik, kopirni stroj in faks, po ničemer od tega pa pravzaprav ne izstopa.
Olympusov žepni model FE-230 se pridružuje vedno večjemu trgu malih fotoaparatov s tipali, ki zmorejo sedem milijonov svetlobnih pik. Pri tem aparatu najbolj izstopa tanek profil, saj je z dobrim poldrugim centimetrom debeline najtanjši v naših primerjalnih tabelah. Enim bo to sicer všeč, nas pa je bolj motilo kot ne, saj je fotoaparat teže, oziroma skoraj nemogoče držati v eni roki. Tudi gumbi so bolj namenjeni tankim prstom, sploh dva zelo nizka gumba nad zaslonom, ki rabita za preklop med slikanjem in pregledovanjem fotografij. Tudi dva gumba za dostop do menuja in za brisanje fotografij sta dokaj neprijazna, moramo ju pritisniti točno na sredini. Dobro se izkaže vrtljiv gumb za izbiro načina snemanja, ki ga uporabljamo s palcem.
Casiova naprava YC-400 je že na prvi pogled malce čudna reč. Stojalo, ki drži digitalni fotoaparat navzdol, skupaj z vgrajeno lučko in zložljivo mizico, tvori preprost optični bralnik za dokumente do velikosti A4. Bistvo naj bi bila tudi prenosljivost, saj se celotna konstrukcija zloži v škatlico, to pa pospravimo v priročno torbo.
HP bo v kratkem začel prodajati večnamenske naprave Color OfficeJet J5780. Ker gre za zelo novo napravo, cene kartuš še niso znane. To pomeni, da na preizkusu še nismo izračunali cen odtisa. Tiskalnik je s ceno 432 evrov nekje v sredini, torej ni med najcenejšimi, a je vendarle cenejši kot nekateri zmogljivejši predstavniki brizgalnih večnamenskih naprav.
Novi model iz serije Latitude, 131L, je prvi Dellov prenosnik z AMDjevim procesorjem. A žal se ne izkaže najbolj. Kljub temu da sodi med cenejše prenosnike, smo bili razočarani nad njegovimi zmogljivostmi. Pri poslovnem indeksu Winstone 2004 se je izkazal zelo slabo, malce bolje je bilo pri večpredstavnem indeksu, a vendarle pod pričakovanji. Poleg dvojedrnega Turiona 64 X2 s taktom 1,8 GHz, imamo še 512 MB delovnega pomnilnika, čeprav si tu grafična kartica odvzame še 64 MB. Končni rezultat je torej dovolj za brskanje po spletu in nezahtevna pisarniška dela. Tudi grafična kartica ni ravno zadnji krik mode. Pri programu 3D Mark 2000 SE smo namerili rezultat 4723; to je vendarle dovolj za malce starejše igre. Čeprav ima prenosnik nalepko, ki trdi, da je "Vista Capable", je to bolj za silo kot zares.
Panasonicov model Lumix FX3 sodi med cenejše fotoaparate te blagovne znamke, in tudi sicer je dokaj značilen predstavnik nižjega cenovnega razreda. Je kompaktne oblike, povsem lepo se prilega večini žepov, tudi izdelava je solidna. Kot je že navada pri teh aparatih, manjka kukalo. Čez zadnjo stran se razteza dvoinpolpalčni zaslon. Tu je tudi prva večja pomanjkljivost fotoaparata, saj ima zaslon le 115.000 pik in to se zelo pozna pri pregledovanju fotografij. Sicer je dokaj svetel, na voljo pa sta še dve dodatni zmogljivosti: prva je "Power LCD", ki še dodatno osvetli zaslon za 40 %, druga pa "High Angle", ki močno izboljša kotno vidljivost in je namenjena fotografiranju prek množice.
Panasonic DMC-FX07 je močnejši brat modela FX3. Razlike med aparatoma na prvi pogled niso očitne, vendar pogled v podrobnosti vendarle razkrije nekaj izboljšav.
Dell, ki je bolj znan po ponudbi delovnih postaj in prenosnikov, ponuja tudi brizgalne tiskalnike za rabo doma. Te je v slovenskih trgovinah resda bolj redko zaslediti, na voljo pa so vendarle.
Nokia je svojo serijo telefonov Eseries posvetila predvsem poslovni rabi, zato prvi modeli sploh niso imeli fotoaparata, večpredstavne funkcije so bile v ozadju, oblika pa je bodisi merila na čim več funkcionalnosti kot pri E60, bodisi na podobnost z uspešnimi modeli prejšnjih let kot pri E50.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
