Varnost v dobi interneta je postala nuja, zato si medsebojnega povezovanja ne moremo predstavljati brez zaščitnih tehnologij, kot je npr. VPN. Vzpostavitev takih omrežij pa je za povprečne uporabnike največkrat preveč zahtevna, zato te tehnologije praviloma ne uporabljajo. Na trgu pa že nekaj časa programski izdelek, imenovan Hamachi, ki ponuja vzpostavitev omenjenega omrežja brez večjih težav.
Zgodba še iz časov modemov se danes (spet) ponavlja. Ko smo že mislili, da je bakrena telefonska parica s prihodom ADSL2+ in VDSL dodobra izkoriščena, se je na trgu znašel VDSL2.
Računalniška varnost je v zadnjem času deležna toliko pozornosti kot še nikoli. Zdi se, da upravičeno, saj se težišče delovanja mojstrov računalniških hudodelstev premika na področje čistega kriminala. Po domače povedano, piscem zlonamerne kode ne gre več toliko za priznanje s strani njim enakih, temveč za bolj otipljive, finančne koristi. Teh si obetajo na račun neveščih oziroma pred zlonamernimi programi nezaščitenih uporabnikov. Čas premika zlonamernega programja v kriminalne sfere pa je po drugi strani priložnost za podjetja, ki izdelujejo programe za zaščito pred zlonamernimi programi.
Ko je Sony Ericsson lani hkrati napovedal pametna telefona M600i in W950i, se je na prvi pogled zdelo, da se razlikujeta zgolj po tipkovnici in barvi - z M600i in njegovo celotno tipkovnico QWERTY so očitno merili na rastoči trg sporočanja, medtem pa naj bi W950i očitno postal predvsem walkman med pametnimi telefoni.
Korenski kompleti ali "rootkiti" so širši javnosti postali znani šele po znanem škandalu s Sonyjevo zaščito proti kopiranju glasbenih CDjev. Pa vendar so v strokovni javnosti znani že veliko dlje, lastnosti, ki so značilne zanje, pa s pridom uporabljajo virusi in trojanski konji.
O tem, da prav vsak uporabnik oziroma računalnik, ki je stalno ali pa tudi občasno priklopljen v internet, potrebuje požarni zid, čivkajo že vrabci na strehi. Skladno s tem je izbira teh programov silno pestra, da o tem, da imajo osnovno zaščito tudi sama Okna, niti ne govorimo. Razlog za pregled stanja na trgu torej in predvsem preizkus zmogljivosti nekaterih najbolj priljubljenih izdelkov.
Monitor in televizor sta, pa naj strokovnjaki še tako mrščijo obrvi, vsaj sorodnika. Pot skozi tehnično zgodovino ju je zdaj ločevala in potem spet združevala. Že v času prvih hišnih računalnikov so očetje bentili, ker jim je ogled nedeljske nogometne tekme redno onemogočala mladež, ki si je, pogosto na tleh pred družinskim televizorjem, z igranjem iger pridobivala dioptrijo in krivila hrbtenico.
Lepo število slovenskih gospodinjstev ima dandanes že širokopasovni dostop do interneta. Precej izmed njih ima tudi že več kot en računalnik ali drugo omreženo napravo, v zadnjem času predvsem po zaslugi cenovno dostopnih prenosnikov. Da pa bi vse te elektronske naprave povezali v internet prek enega širokopasovnega priključka, potrebujemo usmerjevalnik. Uporabniki zato vse pogosteje posegajo po žičnih ali, še pogosteje, brezžičnih usmerjevalnikih za rabo doma.
Digitalni zrcalno-refleksni fotoaparati, ki jih uporabljajo predvsem profesionalci, fotografije shranjujejo (tudi) v zapis RAW, ki še ni primeren za tisk in obdelavo v programih za delo z rastrsko grafiko. Zato jih je treba delno obdelati in pretvoriti v katerega izmed zapisov RGB, kakršen je npr. JPEG. To odpira nišo za novo vrsto programske opreme, ki jo želi zapolniti tudi Adobov Lightroom.
Pri izdelovalcih mobilnih telefonov se zgodovina pogosto ponavlja in Motorola se je spet dokazal kot tehnološki pionir. Naj spomnimo, da je prvi ponudil trifrekvenčni telefon, Timeport, ki ga je bilo mogoče uporabljati v evropskih in ameriških omrežjih GSM, nato jim je prvim uspelo izdelati zadostne količine aparatov UMTS A820, zdaj pa so tudi prvi na trgu s telefonom, ki podpira nov protokol prenosa podatkov, HSDPA.
Bitka med projektorji in plazemskimi oz. LCD televizorji traja že dolgo, vendar nič ne kaže, da je bo kmalu konec. Pri obeh tehnologijah se cene drastično znižujejo, kakovost in zmogljivost pa sta vedno boljši. Kljub temu bomo po slovenskih domovih težko našli veliko platno, ki bi igralo vlogo velikega televizorja, pa čeprav so cene v primerjavi z velikimi LCD približno enake.
Zaenkrat najmočnejši predstavnik v Olympusovem razredu žepnih digitalnih fotoaparatov je Olympus mju 1000. V Olympusu so se tudi tokrat odločili, da bodo novi model naphali s posebnostmi. Tako se lahko pohvali z optičnim tipalom, ki premore kar 10 milijonov pik, velikim razponom občutljivosti ISO, zaščito pred slabimi vremenskimi razmerami in še marsičim. Vsekakor dobrodošle lastnosti za uporabnika, mi pa smo preverili, kako se vsi ti priboljški obnesejo v praksi.
Nashuatecov barvni laserski tiskalnik C7521n naj bi bil namenjen manjšim poslovnim okoljem in v tej vlogi se tudi dobro znajde. Po merah in masi ne odstopa od povprečja v svojem razredu, od starejšega Nashuateca C7417 je en kilogram težji, mere so pa enake. Tudi sicer je tiskalnik zelo podoben predhodniku. Na zgornji strani imamo statusni zaslonček LCD z nekaj osnovnimi nastavitvami. Kasete z barvilom se vstavijo pod pokrov na zgornji strani; zanimivo, da je daleč največja rumena. Pograjati moramo omrežne gonilnike, ki so počasni in nič kaj dosti prijazni do uporabnika, saj smo morali v Oknih ročno poiskati tiskalnik na mreži (poleg omrežnega vmesnika je dodan še USB). V predal lahko naložimo do 530 listov, dodatnih sto lahko damo v večnamenski podajalnik, celotno zmogljivost pa lahko s predali povečamo do 1690 listov; to je daleč največ v tem razredu. Med dodatno opremo najdemo vse, od vgrajenega diska (velikosti dvajset GB) do vmesnikov WLAN, bluetooth in firewire.
Izmed Lexmarkovih večnamenskih naprav smo preizkusili model X340. Gre za najosnovnejšo lasersko večnamensko napravo, namenjeno predvsem rabi v manjših (domačih) pisarnah. Lexmark X340 je tako kombinacija črno-belega laserskega tiskalnika, ki premore ločljivost 600 pik na palec, optičnega bralnika in faksirne naprave oziroma modema.
Toshibin malček Portégé R200 je do skrajnosti prignan ultra lahki prenosnik. Magnezijevo ohišje meri na najdebelejšem delu le dva centimetra v debelino, tehtnica pa pokaže dober kilogram in četrt. Še tanjši in lažji je ta računalnik po občutku. Ko odpremo pokrov zaslona, pa na nas ne deluje kot pritlikavec, temveč dobimo vtis povsem spodobnega računalnika. To dokazuje tudi njegova notranjost, ki je sicer že nekoliko zastarela. Nizkonapetostni procesor Pentium M s taktom 1,3 GHz obljublja skromno porabo, ki pa se pozna tudi pri zmogljivosti prenosnika. Ko ni priključen na napajanje iz vtičnice, mu pri varčnem načinu dela kar malo pohaja sapa. Za to je kriva tudi naša razvajenost, saj že skoraj vse leto dobivamo na preizkus prenosnike z dvojedrnimi procesorji. Na hitrostnem preizkusu je računalnik po pričakovanju pristal v povprečju.
NV10 sodi med nove Samsunge, tako kot zgoraj opisani Samsung NV7. Na pogled sta si zelo podobna, seveda, če odmislimo velik objektiv NV7. Tako ima NV10 lepo pospravljen objektiv, iz ohišja ga gleda le nekaj milimetrov. Fotoaparat se zato skrči na zelo ugodno velikost, tako da ga lahko pospravimo v še tako tesen žep.
Izdelovalci tabličnih računalnikov kljub neprepričljivim prodajnim številkam ne odnehajo. Resnici na ljubo je pravih tablic bolj malo, večina modelov je križancev med notesom in tablico. Tak je tudi najnovejši Toshibin Portégé M400-139. Gre za računalnik z zelo zmogljivo zasnovo. V osrčju s taktom 2 GHz utripa procesor Core 2 Duo. Ker mu pri delu pomaga "le" 512 MB pomnilnika, so rezultati hitrostnih preizkusov s poslovnimi programi skromnejši, kot bi pričakovali. Portégé se je bolje odrezal pri delu z večpredstavnimi programi, ki so dvojedrnim procesorjem kakor pisani na kožo.
Po predstavitvi novih prenosnih računalnikov za profesionalno rabo podjetja Lenovo, ThinkPad X60p in Z61p, je prišel na vrsto tudi predstavnik najprestižnejše serije T. ThinkPad T60p je prenosnik s trenutno najzmogljivejšim procesorjem, dvojedrnim Core 2 Duo T7600, ki utripa s taktom 2,33 GHz. Preizkusili smo primerek, v katerega je bilo vgrajeno kar 2 GB pomnilnika. Tako ni nič čudnega, da smo bili priča rekordnim rezultatom na obeh hitrostnih preizkusih. Tudi grafični podsistem je med najzmogljivejšimi, saj je vgrajena ATIjeva kartica Mobility FireGL V5250 s kar pol gigabajta grafičnega pomnilnika. Ločljivost 1680 × 1050 pik širokokotnega zaslona z diagonalo 15,4 palca je sicer primernejša za uporabnike z brezhibnim vidom, zato pa ponuja res razkošno delovno okolje.
Pri Samsungu so predstavili nov razred žepnih digitalnih fotoaparatov, serijo NV. Poglavitna lastnost tega razreda je prefinjena oblika, visoka zmogljivost in zelo inovativen uporabniški vmesnik. Trenutno so na voljo trije modeli, NV3, NV7 in NV10. Vsak zase je nekakšen posebnež, vendar smo preizkusili le dva, NV7 in NV10.
Okijev najnovejši tiskalnik je najcenejši tiskalniki, ki zmore tudi tiskanje velikosti A3. Ugodno ceno laže doseže, ker uporablja tehnologijo LED in ne dražje "prave" laserske tehnologije. Ima pa ta tehnologija tudi nekaj negativnih lastnosti, denimo ločljivost (v tem primeru 600 pik na palec), ki se je programsko ne da izboljševati.
Leicin D-LUX 3 temelji na Panasonicovem modelu DMC-LX2, podobno kot pri modelu V-LUX1 pa lahko tudi tu zapišemo, da gre, kar zadeva tehnične značilnosti, za enak aparat, le da ima nekoliko drugačno programsko opremo in malenkostno spremenjeno ohišje.
Čeprav se zdi, da prenosniki vse bolj nadomeščajo navadne namizne računalnike, se vendarle najde nekaj ultra lahkih modelov, ki so namenjeni bolj ali manj zgolj delu na terenu. Dellovo orožje v tem razredu je model Latitude D420, naslednik modela Latitude D410. Pri teh prenosnikih seveda takoj opazimo skromne mere, dobrodošla pa je tudi nizka teža, ki je pri Dellu le 1,36 kilograma. Prenosnik deluje elegantno in predvsem kakovostno. Tipkovnica je solidna (to velja tudi za postavitev in velikost tipk), le malce pretrda, a se tudi tega hitro navadimo. Pograjati pa moramo hrapave znake na tipkah. To zna biti precej moteče, dobili pa smo občutek, da bi se znali znaki tudi odluščiti. Čez sledilno ploščo nismo imeli pripomb, dobrodošel je dodatek krmilne paličice. Na zgornji in spodnji strani sledilne plošče sta po dve tipki, med spodnjima pa je bralnik prstnih odtisov. Slednjega bi takoj zamenjali za kakšno dvosmerno tipko, ki bi nadomeščala kolesce na miški. Zaslon ima za svojo velikost (12,1 palca) visoko ločljivost, 1280 x 800 pik, a to ni moteče. Sicer ima tipalo, ki skrbi za uravnavanje svetlosti, a lahko tudi to ročno spremenimo.
Okenski uporabniki se v zadnjem času odločajo predvsem med dvema pisarniškima zbirkama - Microsoftovo in odprtokodno OpenOffice.org. Od zadnjih razvojnih različic NeoOffica naprej imajo ti dve izbiri tudi uporabniki Macov, a nekateri med njimi najraje posežejo po tretji možnosti, Applovem iWorku.
True Image, program za varovanje sistema, ki celoten disk ali razdelek stisne v sliko, v kateri so vsi podatki, je že dolgo znan. Deseta domača različica razširja to možnost na varovanje posameznih datotek in programov, s čimer postaja True Image vedno bolj popoln izdelek za vse vrste varnostnih kopij.
Prosto dostopni OpenOffice.org je kakovostna pisarniška zbirka, ki po mnenju zgoraj podpisanega zadostuje veliki večini uporabnikov plačljive Microsoftove zbirke, med uporabniki Macov pa je zelo slabo razširjena. Morda se bo to v kratkem spremenilo.
Kljub temu da so v Xari veterani pri programih za vektorsko risanje (njihovi začetki segajo v čase 8-bitnih mlinčkov) in ponujajo enega najboljših izdelkov po zelo ugodni ceni (XaraXtreme), jim nikoli ni uspelo, da bi si odrezali omembe vreden kosa pogače na področju DTP in grafičnega oblikovanja.
Na trgu prenosnikov z novim Intelovim procesorjem Core 2 Duo se je kalifornijski Apple pojavil z manjšo zamudo. A potrpežljivi kupci so prišli na svoj račun. Pred nami je prenovljen notesnik MacBook Pro, ki strupeno hitro poganja programe za Mace, pa tudi okenske programe, če za poganjanje Oken uporabimo Parallels Desktop.
Total Commander je gotovo eden najbolj priljubljenih nadomestkov za okenski raziskovalec. Na trgu je že vrsto let, preživel je že številne različice Oken in zmore praktično vse, kar si pri delu z datotekami sploh znamo omisliti. Mu je sploh moč še kaj dodati?
Ste kdaj razmišljali o tem, kaj bi lahko storili z dobro poltretjo milijardo dolarjev? Šved Niklas Zennström in Danec Janus Friis o tem nista le razmišljala, temveč sta svojo zamisel začela kar uresničevati. Res pa je, da sta ustvarjalca KaZaA in Skypa ta denar tudi imela.
Parallels desktop omogoča uporabo Oken na Macih. Nova različica prinaša višjo raven integracije programov za Okna v operacijski sistem Mac OS X, saj lahko posamezni programi za Windows tečejo vsak v svojem oknu, ne da bi uporabnik Okna sploh videl.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
