Za povezovanje računalnikov v omrežja se dandanes najpogosteje uporabljajo omrežni kabli UTP, mobilnejši uporabniki pa z veseljem izkoriščajo svobodo brezžičnih omrežij Wi-Fi. Že kar lep čas pa je na trgu še ena možnost - povezovanje po električnih žicah.
Zmogljivost diskov SATA se je v zadnjih letih strmo večala. Najzmogljivejši imajo tako danes na voljo kar 500 GB prostora za podatke. Edina izjema so bili sicer najhitrejši med njimi, Western Digitalovi Raptorji, katerih najzmogljivejša različica že nekaj let premore za današnje razmere skromnih 74 GB.
Želja kupcev in zato tudi izdelovalcev je, da bi brezžična omrežja Wi-Fi dosegala hitrosti, enake tistim v ožičenih omrežjih. Zato smo bili v preteklosti priča številnim pohitritvenim tehnikam običajnih brezžičnih omrežij, a tako zaželena hitrost 100 Mb/s kljub temu ni bila dosežena. Netgear Rangemax 240 pa obljublja prav to - hitrosti blizu magične številke 100 Mb/s.
Apple je junija lani objavil, da bo v enem letu začel vgrajevati v svoje računalnike Intelove procesorje namesto procesorjev PowerPC G4 in G5. Prehod naj bi bil postopen in po načrtih naj bi ga dokončali do konca leta 2007.
Še iz časov pred ADSLom, ko smo računalnike v internet priključevali po analognih in ISDN povezavah, mi je nemško podjetje AVM ostalo v dobrem spominu. Njihovi vmesniki ISDN so bili zgled zanesljivosti in enostavne rabe. Zato sem bil prijetno presenečen, ko mi je v roke prišel AVMov računalniško/telefonski izdelek Fritz! Box Fon in mi potrdil, da še vedno vedo, kako izdelati uporabno napravo.
Ko smo si pred dvema letoma ogledali programe, ki nam pomagajo računati dohodnino, je bila izbira kar pestra. Nič manj kot šest programov in preglednic je bilo na voljo, vsi brezplačni. Upali smo, da bo izbira, tudi zahvaljujoč možnosti elektronske oddaje dohodnine, vedno večja. Pa smo se zmotili.
Tako AMD kot Intel imata v ponudbi poleg "običajnih" procesorjev za smrtnike tudi elitni model procesorja za tiste, ki se jim najboljše in najzmogljivejše nikoli ne zdi predrago. Intel je pri Extreme Edition Pentiumih prešel na dve jedri že en rod nazaj, prvi dvojedrni Athlon 64 FX pa je prišel na police trgovin šele po novem letu.
V eni izmed prejšnjih številk smo na tem mestu popisali svoje zgode in nezgode s priključkom VDSL T-2, ki ga imamo od sredine novembra. Tokrat smo si izborili testni priključek ADSL2+, ki naj bi bil Telekomov odgovor na visoke priklopne hitrosti, ki jih danes domačim uporabnikom ponuja le T-2.
Acerjev TravelMate 2413WLMi sodi v osnovno ponudbo poslovnih prenosnikov tega podjetja. To se vidi že po tehničnih značilnostih prenosnika, saj ima vgrajen procesor Celeron M in ne zmogljivejšega Pentiuma M. Kljub temu sodi med spodobneje opremljene prenosnike spodnjega cenovnega razreda: 512 MB pomnilnika, 60-gigabajtni disk in DVD zapisovalnik je več, kot ponujajo nekateri konkurenti po podobni ceni.
Intel je novi rod mobilnih procesorjev z razvojnim imenom Yonah razvijal kar nekaj časa, takoj po novem letu pa je novince tudi predstavil. Obenem je seveda izdelovalcem prenosnikov ponudil tudi prenovljeni komplet Centrino. Novi procesorji se imenujejo Core Duo, novi Centrino pa Centrino Duo.
Digitalni fotoaparat ima danes že skoraj vsak, ki ga zanima fotografiranje. Velik del uporabnikov uporablja Canonove modele, saj je ta izdelovalec s svojimi aparati že od nekdaj v vrhu ponudbe. Ob nakupu seveda dobimo ustrezno programsko opremo za urejanje fotografij, ki omogoči tudi povezovanje z aparatom in prenos slik v računalnik.
Če lahko za sodobne distribucije Linuxa trdimo, da podpirajo skoraj vso strojno opremo, ki deluje v okolju Windows, je slika diametralno nasprotna pri programski opremi. Praviloma namreč velja, da prav programov, ki so de facto standard na svojem področju rabe, ni v različici za Linux.
Pred leti me je poklical neki Anglež, povedal, da je lastnik tovarne igrač, da je v internetu videl mojega Perkmandeljca in bi rad iz njega naredil igračo. Ker sem imel že veliko slabih izkušenj s podobnimi internetnimi ponudbami (niti ena ni zaživela, vse pa so mi vzele silno veliko časa), sem mu postavil nekaj pogojev: igrača mora biti v naravni velikosti (jamski škratje so v naravi veliki nekako od 60 do 70 cm, vsaj tako pravijo), izdelana mora biti zelo natančno in realistično (videti se mora vsaka gubica, žilica in pora), vsi deli igrače (tudi usta) morajo biti gibljivi in pa, poglavitno, igrača mora imeti VSE(!) okončine. (Spominjam se namreč, da sem kot otrok vsaki igrači najprej pokukal pod obleko in bil vedno globoko pretresen. Otrokom sem hotel prihraniti to razočaranje, ki lahko pozneje vodi v hude duševne motnje - kdor me pozna, ve, o čem govorim.) Prepričan sem bil, da bo odklonil, pa ni! Z vsem se je strinjal (no, o velikosti zasebnih delov sva se malce pogajala).
Osebni računalnik za domači kino praviloma uporabljamo udobno zavaljeni v fotelj ali leže na kavču v dnevni sobi in klasična miška in tipkovnica se tam ne znajdeta najbolje. Za upravljanje potrebujemo tak ali drugačen daljinski krmilnik in tokrat si bomo ogledali, s kakšnimi vse lahko upravljamo HTPC.
Konec leta 2005 je prinesel sveže različice pomembnih razvojnih orodij. Dolgo smo čakali na novo različico Microsoftovega paradnega konja, Visual Studio 2005, v jagodni izbor minulega leta nedvomno sodita tudi Borlandova izdelka Borland Development Studio 2006 in JDeveloper 2006, novosti so tudi na odprtokodnem področju. Vsa orodja prinašajo silno izpiljene uporabniške vmesnike, ki omogočajo še večjo storilnost razvijalcev. Nedvomno je uspeh vsake programske podlage neločljivo povezan z miselnim deležem razvijalcev, ki jo sprejmejo za svojo in zanjo izdelajo zanimive programske rešitve, ki se prebijejo na trgu. Razvojna orodja imajo v tej igri podlag ključno vlogo. Izbira še nikoli ni bila tolikšna, čeprav smo pri podlagah v resnici dokaj omejeni. Poslovni razvoj novih programskih rešitev danes poteka predvsem za podlagi java in .net, zanimivejše podlage za namensko programsko opremo pa so še Okna, Mac OS X in derivati Unixa, kot so npr. Linux, FreeBSD ali (Open) Solaris.
Sistemski nabor je kot del osnovne plošče nekako skrit, ko ob nakupu pretehtavamo sestavne dele računalnika. Na podlagi sistemskega nabora izbirajo plošče navdušenci, večini, ki kupi že sestavljen računalnik, pa se še sanja ne, kaj imajo na osnovni plošči.
Spletni brskalnik je eden najpogosteje rabljenih programov in njegove zmogljivosti v marsičem odločajo, kako udobno se počutimo za računalnikom.
Razvoj diskov, vsaj če spremljamo njihove zmogljivosti, je v zadnjem času počasnejši kot pred nekaj leti. Vzrok za to je tudi čedalje večja priljubljenost diskovnih polj RAID, tako da je odločitev za več manjših diskov pogosto smotrnejša. Kljub temu bolj ali manj vsa podjetja že ponujajo diske z zmogljivostjo do pol terabajta.
Razširjenost širokopasovnih povezav in vse več ljudi s stalno, hitro povezavo v internet začenjajo razbijati nekatere uveljavljene vzorce rabe računalnikov. Namenski programi se počasi, a vztrajno selijo v splet.
Najzmogljivejši pametni telefon tajvanskega izdelovalca HTC, ki je drugod po svetu načeloma na voljo pod blagovnimi znamkami operaterjev, je po nekaterih lastnostih skoraj bliže prenosnemu računalniku kot mobilnemu telefonu.
Marsikdo ima doma ali na delovnem mestu okvir s fotografijo družinskih članov ali drugih ljubih ljudi in živali. Doba digitalizacije pa očitno ne prizanese niti tako preprostemu pripomočku, kot je slikovni okvir.
Programi za prepoznavanje besedila so že povsem nadomestili "ročno" prepisovanje dokumentov. Boljši med njimi omogočajo ne le prepoznavanje skeniranih predlog, temveč se spopadejo tudi z datotekami Adobovega Acrobata, s fotografiranim besedilom in podobno. Najboljši ponujajo še kup dodatnih možnosti, kot je samodejno branje priponk elektronskih sporočil ali vsebine mape na disku.
Sistemi NAS (Network Attached Storage), neposredno v omrežje priklopljeni diski, so navadno namenjeni zahtevnejši poslovni rabi in temu primerna je tudi njihova cena. Netgear pa je predstavil rešitev, ki je nekoliko prijaznejša do žepov uporabnikov.
USB zunanji diski omogočajo hitro in ugodno nadgradnjo zmogljivosti vašega računalnika, ne da bi za to morali posegati v ohišje. Linksysov NSLU2 omogoča, da vsak USB disk hitro postane sistem NAS.
Že od začetka uporabe prvih razširjenih Windows 3.0 smo si želeli raznega lišpa za tista oglata in dolgočasna okna. No, skoraj dve desetletji pozneje smo končno tako daleč - porodni krči raznih kičastih programov so mimo, na voljo je nekaj zrelih rešitev, ki združujejo funkcionalno in grafično prijetno.
Že 13. maja 2005 je Microsoft napovedal, da bo skušal rešiti večino varnostnih težav končnega uporabnika z enovitim izdelkom - Windows OneCare. Po približno pol leta smo beta različico vendarle lahko preizkusili.
Elektronska pošta je postala vsakdanji način komuniciranja, s tem pa so se, vsaj v podjetjih in organizacijah, začele težave z arhiviranjem prejete in poslane pošte. GFIjev program MailArchiver je ena izmed rešitev za Microsoftov poštni strežnik Exchange, ki se zadeve loti malo drugače kot klasični programi za arhiviranje. Za svoje delo uporablja dnevniško (Journal) storitev, ki je vgrajena v strežnik Exchange in zaradi tega ne posega v samo Exchangeovo zbirko. Vso pošto shranjuje v svojo zbirko v strežniku MS SQL, ki jo je laže arhivirati in restavrirati, saj za to ne potrebujemo posebnih programov za arhiviranje Exchangea. MailArchiver zna delati tudi z Accessovo zbirko, vendar jo izdelovalec, razen za preizkušanje, odsvetuje.
Povezava v splet je danes za večino podjetij nuja. Ker poslovanje podjetja dostikrat temelji prav na povezavi v internet, si seveda ne morejo privoščiti izpada povezave. Usmerjevalniki, ki omogočajo hkraten priklop na dve povezavi v splet, so danes že nekaj vsakdanjega. Včasih pa le dve povezavi nista dovolj.
Danes so pekači plošč CD in DVD že tako poceni, da jih najdemo v vsakem novem računalniku, plošče pa so tako ali tako že skoraj povsem nadomestile disketne pogone. Hkrati postajajo aktualni programi, s katerimi popestrimo ovitke, in v zadnjem času tudi same plošče CD/DVD. Veliko sodobnih tiskalnikov zna namreč zapisovati na posebne plošče, ki jih prepoznamo po belem zgornjem delu. Posebne tehnike omogočajo tudi neposredno lasersko "tiskanje" na plošče (lightscribe). Ogledali smo si nekatere primerke iz pestre izbire programov, ki omogočajo vse to. Brezplačne izbire so večinoma dokaj skromne, za malo denarja pa dobimo kar veliko.
Microsoft Office (Pisarna) je eden najbolj razširjenih programskih skupkov ter nadvse pomemben in dobičkonosen izdelek za Microsoft, ki je skupek pisarniških programov že v prejšnjih različicah prignal skoraj do popolnosti. Kaj lahko ponudi nova različica?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
