Monitor s hitrim odzivom
Tudi najnovejši monitorji LCD imajo v primerjavi s katodniki še vedno slabši odzivni čas. Večina uporabnikov razlike pravzaprav ne opazi, najzahtevnejši igričarji pa so vendarle raje posegali po zaslonih s katodno cevjo.
Tudi najnovejši monitorji LCD imajo v primerjavi s katodniki še vedno slabši odzivni čas. Večina uporabnikov razlike pravzaprav ne opazi, najzahtevnejši igričarji pa so vendarle raje posegali po zaslonih s katodno cevjo.
Pri Applu se bo zgodovina spet pisala od začetka. Junija je v San Franciscu na konferenci za razvijalce Applov šef Steve Jobs oznanil, " ... da govorice držijo". Apple je ves čas razvoja novega operacijskega sistema Mac OS X poleg "običajne" različice za Mace potihem razvijal tudi različico, ki je tekla v računalnikih z Intelovim procesorjem. Projekt je bil znan pod kodnim imenom Marklar. Po petih letih molka in le občasnih govoric so v Applu popolnoma presenetili in objavili, da bodo med letoma 2006 in 2007 opravili popoln prehod s strojne osnove PowerPC na Intelovo osnovo x86. Takoj po konferenci so razvijalci za 1000 dolarjev lahko kupili komplet za prehod (Developers Transition Kit). Ta vsebuje razvojno različico okolja Mac OS X 10.4 za Intel (tako imenovani OSX86), v ceno pa je vštet tudi enoletni najem ustreznega računalnika - tj. Maca s procesorjem Pentium 4 pri taktu 3,6 GHz (priljubljeno imenovanega Mactel).
Applov predvajalnik digitalne glasbe iPod je trdno ustoličen na prestolu najbolj zaželenega tovrstnega izdelka na svetu. Po dobrem letu in pol na prodajnih policah odhaja v pokoj model mini. Nadomestil ga je iPod nano, v katerega je namesto diska vgrajen kar pomnilnik flash.
Nova tehnologija prodira vsepovsod, počasi celo še v ne tako dolgo tega zaprte in zatohle učilnice. Prav predavateljem in slušateljem je namenjen izdelek oziroma paket, ki bi si ga zaradi novega in zanimivega pristopa k poučevanju marsikateri učitelj želel imeti v predavalnici.
Največja odlika tandema tv - videorekorder je bila (no, ali pa je še...) to, da je imel slednji vgrajen svoj sprejemnik (tuner) in je bilo zato mogoče na kaseto snemati čisto drug program, kot smo ga ravno v tistem trenutku gledali po televiziji.
Applovi prenosniki iBook za kupce s plitvejšimi žepi so pred poletjem doživeli vnovično pomladitev. Novi modeli sicer razen hitrejšega takta procesorja ne ponujajo pretresljivih novosti, a si Apple kljub drugačni strojni osnovi ne more privoščiti zaostajanja v vojni med prodajalci prenosnikov.
Toshibini prenosniki Portege R so si z obliko ustvarili precejšen sloves in R200 ga samo upravičuje. Gre za enega najtanjših prenosnikov na trgu, saj spredaj meri v debelino le 1 cm (zadnji del prenosnika pa je debel še vedno spoštljivo tanka 2 cm). Prenosnik tako deluje zelo elegantno. Po opremljenosti je v primerjavi s predhodnikom nekoliko nadgrajen: procesor Pentium M ima takt 1,2 GHz, pomnilnika je 512 MB, disk (1,8-palčni, kajti za 2,5-palčnega v prenosniku ni dovolj prostora) pa ima zmogljivost 60 GB. Optične enote novi Portege nima, oz. je na voljo za doplačilo. R100 so v Toshibi priložili tudi zmogljivejši akumulator in namestili smo ga pod prenosnik. Ta zelo uporaben dodatek pri R200 žal ni priložen, ga pa lahko dokupimo za 30.000 tolarjev.
Sonyjevi aparati Cybershot P postajajo vse manjši, kljub temu pa osnovna oblika ostaja podobna. P200 spada med žepne digitalce, saj se lahko pohvali z majhnimi zunanjimi merami. Ohišje je kovinsko, aparat pa deluje dovolj čvrsto, da bi preživel tudi kak malo trši padec. Tipalo ima ločljivost sedem megapik, objektiv pa ponuja trikratno optično povečavo. V širokokotnem položaju je ekvivalent goriščne razdalje 38 mm, kar je nekoliko veliko (izdelki pa so zato nekoliko manj široki kot pri večini konkurentov). Zmogljivost objektiva lahko izboljšamo s predlečami: Sony ima na voljo tako širokokotno kot tele predlečo za ta model, na voljo pa je tudi posebna bliskavica, namenjena prav Cybershotom. Zaslon LCD ima diagonalo 2 palca, slika na njem pa je dobro vidna tudi ob močni svetlobi (npr. na soncu).
Nobile 1550 je, po oznaki sodeč, eden šibkejših prenosnikov podjetja Prestigio. Kljub temu se lahko pohvali z dokaj zmogljivo opremo, med katero najbolj izstopa procesor Pentium M s taktom 1,73 GHz. Preostanek notranjosti je dokaj povprečen: disk ima zmogljivost 40 GB, pomnilnika pa je 256 MB. Za grafiko skrbi Intelov sistemski nabor 915GM, ki si za delovanje odščipne nekaj sistemskega pomnilnika. Zaslon je 15-palčni, z ločljivostjo 1024 × 768 pik. Za vrtenje optičnih nosilcev je vgrajena kombinirana enota DVD/CD-RW.
Packard Bellov EasyNote W3220 nikakor ni namenjen tistim, ki prenosnik veliko prenašajo naokoli. Gre namreč za zverino s kar 17-palčnim zaslonom, namenjeno vsem, ki pri računalniku cenijo večpredstavne zmožnosti. Prenosniku je tako priložen tudi daljinski upravljalnik, s katerim nadzorujemo večpredstavne programe, posebnost pa je vgrajen sistem zvočnikov 2.1 - običajnemu paru stereo zvočnikov dela družbo še nizkotonec, vgrajen v dno prenosnika. Celota se sicer ne more primerjati z ločenim kompletom zvočnikov, kljub temu pa po kakovosti predvajanega zvoka prekaša veliko večino prenosnikov.
Olympusov aparat FE-120 je kljub podobni oznaki nekoliko drugačen od modelov FE-100/110. Malenkost je tanjši in bolj podolgovat. Po tehničnih značilnostih spada med zmogljivejše aparate spodnjega cenovnega razreda. Ponuja namreč tipalo s kar šestimi milijoni pik. Objektiv omogoča trikratno optično povečavo, v širokokotnem načinu pa je kot nekoliko ožji, kot bi si želeli: razpon objektiva bi v 35-mm formatu ustrezal goriščni razdalji med 38 in 114 mm. Zaslon LCD je velik 1,8 palca, njegova ločljivost pa je dokaj nizka, le 86.000 pik. Optičnega kukala, ki bi prišlo prav pri slikanju v temi ali mraku, aparat nima.
Olympusov novinec FE-100 je namenjen vsem, ki si želijo aparat s povprečnimi zmogljivostmi po ugodni ceni. Gre namreč za fotoaparat, ki stane manj kot 30 tisočakov, a vseeno ponuja dokaj dobre tehnične značilnosti. Tipalo ima štiri milijone pik, objektiv pa omogoča 2,8-kratno optično povečavo, ki bi v 35-milimetrskem formatu ustrezala goriščni razdalji med 35 in 106 mm.
Konica Minolta je svojo ponudbo barvnih laserskih tiskalnikov razširila z modelom, ki je primeren za poslovno rabo. Magicolor 5450 odlikujeta velika hitrost izpisa in velika zmogljivost podajalnika papirja, slabša pa je kakovost izpisa in nekoliko dražja cena tiska.
V skupini najboljših, najhitrejših in najdražjih barvnih laserskih tiskalnikov je cena drugotnega pomena. Te naprave so primerne predvsem za poslovna okolja, v katerih je tiskanje več sto dokumentov vsakdanje opravilo, zato sta pri nakupu ključni hitrost in cena izpisa (in seveda velikost in zanesljivost podjetja, ki nam je tiskalnik prodalo). Japonski OKI se tega dela trga loteva s tehnologijo LED, s katero so opremljeni vsi tiskalniki njegove najvišje serije C9000.
Lexmark je v proizvodnji in prodaji kar najcenejših tiskalnikov, namenjenih rabi doma, že dalj časa zelo dober. Res pa je, da je z zares zelo nizkimi cenami do pred kratkim izstopal le pri brizgalnih modelih, pri laserjih pa se je tega lotili šele pred kratkim, z modelom E232. Ta se je kar naenkrat drastično pocenil, prestopil magično mejo 30.000 tolarjev in s tem, po našem ocenjevanju, zasedel prvo mesto med osebnimi laserskimi tiskalniki. Prav zanimivo, vendar je na cenovni točki "30.000 tolarjev" počasi nastala manjša gneča, saj se tja trudi zasidrati vsak izdelovalec, ki meri na domače in najmanj zahtevne uporabnike.
Kodakov model V550 se po merah, zmogljivostih in uporabnosti uvršča v razred žepnih digitalnih fotoaparatov. V osnovi je to fotoaparat s tipalom CCD s 5 megapikami in trikratnim teleobjektivom. Ohišje je trdno, kovinsko. Tako je odporno za kak blažji padec. Slike se zapisujejo na kartice SD/MMC, a kot se je pokazalo med preizkušanjem, hitrost zapisovanja nanje ni ravno odlika tega modela. V nuji, ko moramo biti hitri, nam bolje služi 32 MB vgrajenega pomnilnika. Na zadnji strani je velik in dobro viden (170 stopinj) 6,3 cm velik LCD zaslon.
Kodakov Easyshare LS755 ima kovinsko in zato nekoliko "drseče" ohišje. Za boljši prijem naj bi rabila še dodatno nameščena kovinska plošča, a k temu prispeva bore malo, tako da oprijem ni najboljša lastnost tega aparata. Nekoliko moteča so tudi vratca litijevega akumulatorja, ki se odprejo že ob malo močnejšem dotiku. Na hrbtni strani ohišja je bolj malo prostora za držanje, predvsem pa ga ni za palec, da bi lahko z njim upravljali. Večino prostora zasede zaslon. LS755 ima kar 63 mm barvni LCD, ki je odlične kakovosti, z zelo ostro sliko in dobrimi barvami, tudi pri močni svetlobi pa je slika še vedno dobro vidna. Tu sta še tipki za zumiranje, tipka za pregledovanje posnetkov in upravljalni del, ki ga sestavlja smerna tipka. Prek nje imamo dostop tudi do bliskavice, makra, kompenzacije osvetlitve in še ene funkcije, ki jo določimo sami. Tipka je čudne pravokotne oblike, ker pa je le malo izbočena, jo je zelo težko pritisniti. Menuji so prozorni, tako da takrat, ko jih uporabljamo, še vedno vidimo izrez. V samodejnem načinu ponujajo bore malo možnosti.
Kodak EasyShare C360 je, sodeč po oznaki, le močnejši brat modela C340, vendar se od njega v resnici precej razlikuje. Skupen imata pravzaprav le optični del, odstopata pa tako po obliki kot po zmogljivostih.
Vsak nov digitalni fotoaparat, ki se dandanes znajde na trgu, je povečini vsaj povprečen, če že ne dober izdelek. Toda Kodakovemu modelu EasyShare C340 bi za današnje razmere težko pripisali tako oceno, saj za svojo ceno ponudi premalo.
Na kartušah 4x in 5x, ki smo jih obdelali v članku o Pixmah iP1600 in iP2200, temelji tudi Canonov nov foto brizgalnik iP6220D. V osnovi mu je priložena barvna kartuša številka 51 in nova foto kartuša številka 52. Po želji lahko barvno kartušo nadomestimo tudi z bolj prazno (vendar cenejšo) kartušo št. 41 (po naših meritvah je v njej skoraj dvakrat manj barvila). Foto kartuša vsebuje zelo svetlo modro, svetlo vijolično in foto črno barvo, tako da je končni "rezultat" šestbarvno tiskanje. Ločene črne kartuše v tiskalnik ne moremo vstaviti (in ga tako spremeniti v pisarniški štiribarvni model). Kot smo omenili že pri tiskalnikih iP1600 in iP2200, so tiskalne glave del kartuš in jih menjamo ob vsaki porabi barvila.
V prejšnji številki smo preizkusili dva tiskalnika iz novega rodu Canovih tiskalnikov Pixma 2, tokrat pa smo se lotili še dveh iz preostale kolekcije. Modela iP1600 in iP2200 sta namenjena spodnjemu tržnemu razredu. To pomeni, da zamenjujeta dosedanje modele iP1000, 1500 in 2000.
Acer si je s svojimi prenosniki v Evropi pridobil zavidljiv tržni delež (beri: je prvi). Podjetje stavi na kombinacijo zmogljive zasnove in ugodne cene, ki je očitno prepričala precej kupcev. Pri nas so njihov prenosniki nekoliko manj razširjeni. Model Aspire 1691WLMi je osnovni model družine Aspire 1690, se pa kljub temu lahko pohvali z dokaj zmogljivo opremo.
Zmogljivost lahkih projektorjev se že nekaj let strmo povečuje: kakovost slike je čedalje boljša, slika postaja vedno svetlejša, projektorji pa vse manjši in tišji. V zadnjem letu so se dovolj znižale tudi cene, tako da lahko projektorji več kot uspešno tekmujejo s televizijskimi sprejemniki srednjega cenovnega razreda.
Kot da nezaželena pošta (spam), virusi in črvi niso dovolj, nam je svet interneta postregel še z eno nadlogo, ki je precej hujša, kot se povprečnemu uporabniku zdi na prvi pogled. Programi, ki brez naše vednosti in nadzora stikajo po podatkih v našem sistemu, jih zbirajo in dostavljajo tistemu, ki ga ti podatki zanimajo, so zelo nadležni.
Diski povsem povprečnega računalnika dandanes hranijo na stotisoče datotek. Pri še tako vestni organizaciji map postane zato iskanje določenega dokumenta, programa, slike ali pesmi vse prej kot enostavno opravilo. Težave rešujejo namizni iskalniki, ki so v zadnjem času postali vroče žemljice na računalniškem trgu.
Proti koncu 90. so pri Xari na trg poslali program za vektorsko risanje, imenovan "Xara Studio". Za tiste čase je bil presenetljivo inovativen in predvsem hiter, a še preden mu je na trgu uspelo nabrati zveste uporabnike, ga je že... mlask ... kupil veliki Corel in ga začel tržiti pod svojo znamko.
Paint Shop Pro je med ljubitelji računalniških slik in fotografije dobro znan. Opazen je postal še v časih, ko je bil eden izmed najuporabnejših preizkusnih programov, meril pa je predvsem na uporabnike, ki so se jim zdeli programi, kot je Adobe Photoshop, predragi in preveč zapleteni. Od teh začetkov je minilo že precej časa in Paint Shop je v marsičem izgubil svoj prvotni šarm in preprostost. Avtorji so z leti vanj vgrajevali vse več dodatnih funkcij in s tem večali vsestranskost, žal pa tudi zapletenost rabe.
Živimo v časih, ko je dostop do interneta hitrejši in cenejši kot kdaj prej. Nič novega, boste rekli, saj se v računalništvu prav vse odvija tako. Pa vendar, v zadnjih mesecih se je na področju priklopa v internet dogajalo marsikaj - in še več se bo. Širokopasovni internet je po novem mogoč na analognih povezavah, Telekom je dovolil razvezo lokalne zanke, cene se nižajo ... Vse to in še več smo obdelali v tokratnem pregledu ponudnikov širokopasovnega dostopa v internet.
40 odstotkov vsega Microsoftovega zaslužka prinaša zbirka pisarniških programov Office. Kljub temu da so na voljo alternative, Microsoft že lep čas ni občutil kakega omembe vrednega izpada dobička. Ali ga bo morda v prihodnje, je precej odvisno od uspeha druge izdaje OpenOffice.org, ki pravkar prihaja med uporabnike. Preizkusili smo skoraj dokončno različico RC.
Programi za izvedbo navideznih računalnikov so domala nepogrešljivi za tiste, ki veliko programirajo in preizkušajo programsko opremo, ali morajo poganjati programe v drugih, po možnosti starejših operacijskih sistemih od tistega, ki ga uporabljajo za programiranje.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih