Kodak EasyShare C360
Kodak EasyShare C360 je, sodeč po oznaki, le močnejši brat modela C340, vendar se od njega v resnici precej razlikuje. Skupen imata pravzaprav le optični del, odstopata pa tako po obliki kot po zmogljivostih.
Kodak EasyShare C360 je, sodeč po oznaki, le močnejši brat modela C340, vendar se od njega v resnici precej razlikuje. Skupen imata pravzaprav le optični del, odstopata pa tako po obliki kot po zmogljivostih.
Vsak nov digitalni fotoaparat, ki se dandanes znajde na trgu, je povečini vsaj povprečen, če že ne dober izdelek. Toda Kodakovemu modelu EasyShare C340 bi za današnje razmere težko pripisali tako oceno, saj za svojo ceno ponudi premalo.
Na kartušah 4x in 5x, ki smo jih obdelali v članku o Pixmah iP1600 in iP2200, temelji tudi Canonov nov foto brizgalnik iP6220D. V osnovi mu je priložena barvna kartuša številka 51 in nova foto kartuša številka 52. Po želji lahko barvno kartušo nadomestimo tudi z bolj prazno (vendar cenejšo) kartušo št. 41 (po naših meritvah je v njej skoraj dvakrat manj barvila). Foto kartuša vsebuje zelo svetlo modro, svetlo vijolično in foto črno barvo, tako da je končni "rezultat" šestbarvno tiskanje. Ločene črne kartuše v tiskalnik ne moremo vstaviti (in ga tako spremeniti v pisarniški štiribarvni model). Kot smo omenili že pri tiskalnikih iP1600 in iP2200, so tiskalne glave del kartuš in jih menjamo ob vsaki porabi barvila.
V prejšnji številki smo preizkusili dva tiskalnika iz novega rodu Canovih tiskalnikov Pixma 2, tokrat pa smo se lotili še dveh iz preostale kolekcije. Modela iP1600 in iP2200 sta namenjena spodnjemu tržnemu razredu. To pomeni, da zamenjujeta dosedanje modele iP1000, 1500 in 2000.
Acer si je s svojimi prenosniki v Evropi pridobil zavidljiv tržni delež (beri: je prvi). Podjetje stavi na kombinacijo zmogljive zasnove in ugodne cene, ki je očitno prepričala precej kupcev. Pri nas so njihov prenosniki nekoliko manj razširjeni. Model Aspire 1691WLMi je osnovni model družine Aspire 1690, se pa kljub temu lahko pohvali z dokaj zmogljivo opremo.
Zmogljivost lahkih projektorjev se že nekaj let strmo povečuje: kakovost slike je čedalje boljša, slika postaja vedno svetlejša, projektorji pa vse manjši in tišji. V zadnjem letu so se dovolj znižale tudi cene, tako da lahko projektorji več kot uspešno tekmujejo s televizijskimi sprejemniki srednjega cenovnega razreda.
Kot da nezaželena pošta (spam), virusi in črvi niso dovolj, nam je svet interneta postregel še z eno nadlogo, ki je precej hujša, kot se povprečnemu uporabniku zdi na prvi pogled. Programi, ki brez naše vednosti in nadzora stikajo po podatkih v našem sistemu, jih zbirajo in dostavljajo tistemu, ki ga ti podatki zanimajo, so zelo nadležni.
Diski povsem povprečnega računalnika dandanes hranijo na stotisoče datotek. Pri še tako vestni organizaciji map postane zato iskanje določenega dokumenta, programa, slike ali pesmi vse prej kot enostavno opravilo. Težave rešujejo namizni iskalniki, ki so v zadnjem času postali vroče žemljice na računalniškem trgu.
Proti koncu 90. so pri Xari na trg poslali program za vektorsko risanje, imenovan "Xara Studio". Za tiste čase je bil presenetljivo inovativen in predvsem hiter, a še preden mu je na trgu uspelo nabrati zveste uporabnike, ga je že... mlask ... kupil veliki Corel in ga začel tržiti pod svojo znamko.
Paint Shop Pro je med ljubitelji računalniških slik in fotografije dobro znan. Opazen je postal še v časih, ko je bil eden izmed najuporabnejših preizkusnih programov, meril pa je predvsem na uporabnike, ki so se jim zdeli programi, kot je Adobe Photoshop, predragi in preveč zapleteni. Od teh začetkov je minilo že precej časa in Paint Shop je v marsičem izgubil svoj prvotni šarm in preprostost. Avtorji so z leti vanj vgrajevali vse več dodatnih funkcij in s tem večali vsestranskost, žal pa tudi zapletenost rabe.
Živimo v časih, ko je dostop do interneta hitrejši in cenejši kot kdaj prej. Nič novega, boste rekli, saj se v računalništvu prav vse odvija tako. Pa vendar, v zadnjih mesecih se je na področju priklopa v internet dogajalo marsikaj - in še več se bo. Širokopasovni internet je po novem mogoč na analognih povezavah, Telekom je dovolil razvezo lokalne zanke, cene se nižajo ... Vse to in še več smo obdelali v tokratnem pregledu ponudnikov širokopasovnega dostopa v internet.
40 odstotkov vsega Microsoftovega zaslužka prinaša zbirka pisarniških programov Office. Kljub temu da so na voljo alternative, Microsoft že lep čas ni občutil kakega omembe vrednega izpada dobička. Ali ga bo morda v prihodnje, je precej odvisno od uspeha druge izdaje OpenOffice.org, ki pravkar prihaja med uporabnike. Preizkusili smo skoraj dokončno različico RC.
Programi za izvedbo navideznih računalnikov so domala nepogrešljivi za tiste, ki veliko programirajo in preizkušajo programsko opremo, ali morajo poganjati programe v drugih, po možnosti starejših operacijskih sistemih od tistega, ki ga uporabljajo za programiranje.
Koliko dokumentov se nam je nabralo v letih uporabe računalnika? Besedila vseh vrst, elektronska pošta, razna navodila v zapisu PDF. Težko si je zapomniti vse mape, v katere smo kdaj shranjevali podatke. Na pomoč lahko priskoči programski paket Sleuthhound!, ki je na voljo v nekaj različicah. Preizkusili smo najzmogljivejšo: Pro Power Pack.
Nič ni bolj neprijeto, kot če na disk posnamemo video in ugotovimo, da posnetek na sredini ne deluje več. Do napak lahko pride že pri kodiranju videa (napake v kodeku), ali pa na nosilcu. Včasih se sesuje disk, še bolj pogosta "okvara" pa je napaka na plošči CD, na katero smo pred meseci posneli film. Datoteke z videom so namreč ponavadi precej dolge, zato je večja verjetnost, da pride do napake. Seveda je vse odvisno od zapisa, v katerem smo posneli film, in kodeka (načina kodiranja oziroma stiskanja). Nekatere datoteke so bolj občutljive od drugih. Na splošno velja, da so tisti zapisi, ki jih lahko predvajamo, že med samim shranjevanjem (način "streaming") bolj "odporni" za napake, saj lahko delujejo tudi brez zadnjega dela datoteke.
Pri pretvorbi papirnatih dokumentov v elektronska besedila (in ne zgolj v digitalno prebrane slike) v pisarnah lahko priskočijo na pomoč posebni programi za prebiranje besedil (OCR), ki iz slike s prepoznavanjem črk izluščijo besedilo. Celovito rešitev ponuja tudi OmniPage Pro 14 Office, ki je bogato opremljen z dodatnimi funkcijami.
Računalnikov v majhnih ohišjih je vse več, prav tako pa se stopnjuje tudi tekmovalnost izdelovalcev tovrstnih sistemov. Zato je na voljo čedalje več izdelkov, ki poleg majhnega ohišja ponujajo še kaj. MSIjevi računalniki bodo manj zahtevnim kupcem nadomestili tudi glasbeni stolp.
Canvas sodi med tiste grafične izdelke, ki na enem mestu poskrbijo za številna opravila, za katera sicer potrebujemo več različnih programov. Čeprav ni vodilni na nobenem od posameznih področij grafičnega oblikovanja, deluje celota prepričljivo in je cenejša od tekmecev.
SoloNote P1557 se po zunanjosti ne razlikuje od modela C1555, ki smo ga preizkusili prejšnji mesec, v notranjosti pa skriva zmogljivejšo zasnovo. Prenosnik je opremljen s procesorjem Pentium M s taktom 1,5 GHz, 512 MB pomnilnikom in kar 60-gigabajtnim diskom. 15-palčni zaslon ima ločljivost 1400 × 1050 pik, za prikaz slike pa skrbi grafični procesor ATI Mobility Radeon 9600 s 64 MB namenskim pomnilnikom.
Prenosnik Prestigio Nobile 151c smo preizkusili že pred nekaj meseci, a je doživel osvežitev, zato smo ga še enkrat podvrgli preizkusom. Zmogljivejši je procesor - Pentium M s taktom 1,5 GHz (prej 1,4 GHz) -, zmogljivejši pa je tudi brezžični omrežni vmesnik, ki sedaj omogoča povezovanje v omrežja 802.11g. Pri meritvah se prenosnik zato obnese bolje: v merilnem programu doseže rezultat 48,8. Kljub zmogljivejši zasnovi pa je pohvalno, da se prav nič ne poslabša trajanje delovanja z enim napajanjem. Nobile 151c bo torej na terenu deloval skoraj štiri ure in pol. Poleg nadgradnje nekaterih sestavnih delov so pri prodajalcu nekoliko znižali ceno, tako da ima sedaj še boljše razmerje med opremljenostjo in ceno.
Ponudba cenejših barvnih tiskalnikov na trgu je vse večja, počasi je opaziti tudi odmikanje od starih, bobenskih tiskalnikov, ki so barve nanašali v štirih prehodih. Tudi cenovno ugodni model Nashuatec P7116dn sodi v ta razred - ponaša se z enoprehodnim tiskanjem s hitrostjo 16 strani na minuto oz. 20, če tiskamo črno-belo.
Vrsta IBMovih prenosnikov X po številčnih oznakah kar hitro napreduje. Zdi se, da smo imeli še ravnokar v rokah X20, pa si že ogledujemo najnovejšega člana te družine z oznako X40. Predhodnik X31 je (bil) prvi IBMov X s procesorjem Pentium-M, kar se mu je zelo poznalo pri vzdržljivosti akumulatorja - septembra lani smo namerili čez 4 ure delovanja.
IBMovi prenosniki, ki imajo v oznaki modela črko p, so namenjeni uporabnikom, ki zahtevajo vrhunske grafične zmogljivosti - to velja tudi za ThinkPad R50p. Gre za prenosnik, zgrajen na osnovi modela R50, vendar s precej zmogljivejšimi sestavnimi deli. Podobno kot HPjev nw8000 je tudi ta namenjen inženirjem, ki pri delu potrebujejo računalnik, preverjen za rabo z nekaterimi programskimi paketi za računalniško podprto projektiranje (CAD/CAM).
Na trgu najcenejših digitalnih fotoaparatov največkrat najdemo izdelke brezimnih izdelovalcev z Daljnega vzhoda. Taki aparati so zaradi slabe kakovosti sestavnih delov uporabni le za najmanj zahtevno fotografijo. Zato je Photosmart 435 podjetja HP, ki digitalne fotoaparate sicer izdeluje že vrsto let, manjše presenečenje.
Ročni računalniki in pametni telefoni sicer omogočajo hiter dostop do interneta, a majhen zaslon jim ne omogoča prikazati celotnih spletnih strani. Zato se zdi, da splet kar nekako "noče" biti dosegljiv uporabnikom na kakršnihkoli napravah, razen z osebnim ali prenosnim računalnikom - kljub pobožnim željam mobilnih operaterjev.
Predstavljajte si, da se lepega dne odločite kupiti prenosni MP3 predvajalnik. Ravno ste si na tak ali drugačen način nabrali lep kupček CDjev z glasbo v zapisu MP3 (upamo, da legalno), vaš stari prenosni magnetofon pa že dolgo ni več tisto, kar bi vas zares razveseljevalo, kadar potujete naokoli. Saj ne, da bi predvajalnik potrebovali ves čas, potrebujete ga občasno, ko - recimo - potujete k domačim, na drugi konec Slovenije, ponavadi z vlakom. Ker ste "napredni" in vam spletna ponudba ni tuja, se odločite, da boste preverili ponudbo spletnih trgovcev in izbrali model, ki, vsaj po specifikacijah sodeč, za svoj denar ponuja največ. Prebijete se skozi množico bolj ali manj posrečenih ponudb in slednjič pri enem bolj znanih trgovcev, za katerega veste, da je že lep čas navzoč tudi v spletu in od katerega ste že kupovali (in niste imeli slabih izkušenj), izberete model, ki vam vsaj na videz najbolj ustreza. Naročite napravo in ta dejansko prispe z le majhno zamudo na vaš naslov. Po prvem razočaranju, ko ugotovite, da naprava ni videti niti približno tako dobro kakor na reklamnih slikah, temveč je veliko bolj "plastična" in so ji priložene zelo slabe akumulatorske baterije, ki se tudi zelo zmedeno polnijo, saj se polnijo, dokler naprave ne odklopite od polnilca (pa če so polne, prepolne ali prazne), se nekoliko razočarani sprijaznite s tem, da od poceni naprave pač ne morete pričakovati več (in da naročanje na daljavo pač težko razkrije celotno "resničnost" naprave, ki jo kupujete). "Samo, da dela," si rečete in odložite napravo nekam v kot, da bi vam bila na voljo v tistih trenutkih, ko jo pač potrebujete.
Simobil je po letu dni partnerstva z Vodafonom predstavil prvo rešitev s področja podatkovnih rešitev. Čeprav že dalj časa pričakujemo poslovenjene storitve Vodafone Live!, ki bi tekmovale z Mobitelovim Planetom, pa Vodafone Mobile Connect Card (VMCC) predstavlja nekaj povsem drugega. A zato nič manj zanimivega.
Hitro povečevanje zmogljivosti diskov, razmah filmov na ploščah CD in DVD ter človeško pomanjkanje redoljubnosti večino uporabnikov prej ali slej pripelje k znanemu vprašanju: "Kje je že ta datoteka...?"
Pinnaclov Studio je bil sprva na voljo le kot programska oprema za Pinnaclove video kartice, v zadnjih letih pa je naprodaj tudi ločeno in dela z vsemi strojnimi dodatki, ki so v Okna pravilno nameščeni. Z analognimi video karticami, digitalnimi video karticami, ne nazadnje tudi z zapisovalniki DVD.
Adobe Photoshop sodi med tiste programe, ki so danes temelj sodobnega oblikovanja, ne glede na ciljni medij. Nova različica prinaša močno prenovljen pregledovalnik in urejevalnik datotek ter številne izboljšave, ki olajšajo in skrajšujejo postopke za obdelavo slik. Največ bodo pridobili profesionalci, ki jim je program tudi namenjen.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih