15-palčni monitorji LCD so danes pravzaprav precej manj privlačen nakup kot pred letom dni. 17-palčniki z zaslonom iz tekočih kristalov stanejo komaj kaj več. Kljub temu pa je ponudba različnih modelov še vedno pestra in boj med konkurenti še vedno hud.
Že kar veliko časa je minilo, odkar smo opravili popolni pregled ponudbe digitalnih fotoaparatov. To je bilo namreč že kar zajetna tri leta nazaj. A to ne pomeni, da zanemarjamo ta vroči segment trga digitalnih tehnologij, temveč smo njegov razvoj neprestano spremljali z vsakomesečnimi preizkusi. Za boljšo preglednost in primerjavo pa vam predstavljamo vse modele, ki so trenutno naprodaj (oziroma so nam jih zastopniki in prodajalci odstopili v preizkus), in si ogledamo, kakšne zmogljivosti ponujajo današnji digitalni fotoaparati različnih zmogljivostnih razredov in na kaj je treba biti pozoren ob nakupu.
Laserski tiskalniki so se iz izdelkov za velik denar prelevili tudi v naprave, ki jih ima domači uporabnik na pisalni mizi. Najcenejši modeli pri črno-belem izpisu namreč uspešno nadomeščajo brizgalnike, barvni modeli pa so zaenkrat še predragi, vendar se cene vztrajno znižujejo. Na drugi strani pri najzmogljivejših tiskalnikih izdelovalci vztrajno premikajo hitrostne in zmogljivostne meje.
TroNote T65-CXD je prenosnik nižjega cenovnega razreda. Odlikuje ga vzdržljiv akumulator, ki zagotavlja dobre tri ure nepretrganega dela brez priklopa na električno omrežje. Poganja ga Intelov Pentium M s taktom 1,7 GHz, ki ima na voljo 512 MB delovnega pomnilnika. Za večpredstavnost skrbita na osnovni plošči integrirani zvočna in grafična kartica izdelovalca Intel, kar sicer zadošča za predstavitve ali delo s poslovnimi programi, igre, ki zahtevajo hitro grafično kartico, pa bodo tekle bolj za silo (preizkus 3D mark mu je prisodil 1774 točk).
Intelova osvežitev sistemskega nabora Centrino je prinesla kar nekaj novih tehnologij, prehod na novosti pa bo pri večini izdelovalcev potekal v naslednjih dveh mesecih. Med prvimi prenosniki, ki temeljijo na novem naboru Alvisio, je tudi Solonote P1558A. Ta je z Intelovim procesorjem Pentium M novega rodu s taktom 1733 MHz, 512 MB pomnilnika DDR in 60-gigabajtnim diskom SATA zelo spodobno zasnovan, njegove prednosti v primerjavi s podobno zmogljivim predhodnikom pa so novosti, ki jih prinaša nov nabor 915GM.
Da ultralahki prenosniki niso več samo domena najbolj uveljavljenih izdelovalcev prenosnikov, je že pred kratkim dokazal Prestigio z modelom Visconte 120, v prihodnje pa lahko pričakujemo precej večjo ponudbo ugodnih, a vseeno majhnih in lahkih prenosnikov. Solonote C1551A je najmanjši izdelek v paleti te blagovne znamke. Gre za povprečno opremljen prenosnik, ki s Celeronom M s taktom 1,4 GHz in 256 MB pomnilnika ne bo rušil hitrostnih rekordov, njegova zmogljivost pa več kot zadostuje za delo s pisarniškimi programi.
Prestigiov model Nobile 159w je prenosnik s 15,4-palčnim zaslonom širokega formata, ki se kljub temu lahko pohvali z ne preveliko težo in tankim ohišjem. Zasnovan je na procesorju Pentium M s taktom 1,6 GHz, ki mu dela družbo na osnovni plošči 512 MB pomnilnika in ATIjev grafični procesor Mobility Radeon 9700, ki ima na voljo kar 256 MB pomnilnika - največ med prenosniki, ki so trenutno na voljo pri nas. Zaslon ima, kot smo že omenili, diagonalo 15,4 palca, stranice v razmerju 16 : 10, njegova ločljivost pa je 1680 × 1050 pik. Zmogljivo zasnovo zaokrožuje že zapisovalnik DVD. Ohišje je nekoliko trdnejše kot pri predhodniku, 158w. Je bolj zaobljenih linij in optično deluje manjše, čeprav sta si po merah prenosnika zelo blizu.
Pentax je z aparatom Optio SV v primerjavi z drugimi modeli iz družine Optio S naredil velik korak naprej. V ohišje, ki je po velikosti primerljivo z modelom S50, mu je uspelo vgraditi za ta razred zelo zmogljiv objektiv, ki ponuja kar petkratno optično povečavo (pri 35-milimetrskih fotoaparatih razpon ustreza goriščni razdalji od 36 do 180 mm). Pri Pentaxu se radi pohvalijo tudi z novim procesorjem ASIC, ki naj bi poskrbel za dobro odzivnost aparata.
Olympusov C-470 Zoom je digitalni fotoaparat nižjega cenovnega in zmogljivostnega razreda, ki spada v razred 4 MP modelov. Tipalo CCD namreč zajema slike z največjo ločljivostjo 2272 × 1704 pik, kar pomeni izkoriščenost 3,87 milijona svetlobnih elementov tipala CCD, katerega diagonala je 1/2,5 palca. Poleg največje ponuja še praktično vse standardne "vmesne" ločljivosti, do ločljivosti VGA.
V spodnjem cenovnem in zmogljivostnem razredu Olympus danes ponuja kar precej širok izbor modelov in eden izmed teh je tudi model C-370 Zoom. Ponuja objektiv s trikratnim zumom, ki ima goriščno razdaljo enako med 38 in 114 milimetrov v formatu leica, s svetlobno jakostjo med 2,9 pri širokem kotu in slabših 5 v tele položaju (kar je verjetno tudi eden od razlogov, da ima kar nekaj težav z natančnim ostrenjem ob slabši svetlobi). Tega lahko uporabljamo od pol metra naprej, v makro načinu od 20 centimetrov naprej, v super makro načinu pa se lahko objektom približamo na vsega 2 centimetra. Tipalo ima diagonalo 1/2,7 palca in v slike JPEG zajame 3,14 milijonov pik, kar ustreza ločljivosti 2048 × 1536 (dodatni ločljivosti sta 1600 × 1200 in 640 × 480 pik). Tudi pri tem poceni Olympusu pa se je izdelovalec odpovedal serijski kartici xD. To je treba dokupiti posebej, v osnovi pa ima fotoaparat le 12 MB notranjega pomnilnika, kar zadostuje le za pet slik ob uporabi najboljše kakovosti.
Coolpix 8400 je posodobljena različica modela Nikon Coolpix 5400, ki tudi v razred zmogljivih kompaktnih digitalnih fotoaparatov prinaša tipalo razreda 8 MP. Uporabljeno tipalo je Sonyjevo, ki izkorišča 7,99 milijona svetlobnih elementov in diagonalo 11 milimetrov, največja ločljivost pa je 3264 × 2448 pik (doslej so ga uporabljali zgolj v razredu zelo zmogljivih kompaktnih modelov). Kot alternativa so na voljo tudi nižje ločljivosti, ki ustrezajo razredu tipal 5 MP, 3 MP in 2 MP, ki še vedno zadostujejo za razvijanje na papir, za popolnoma "računalniško" rabo (torej za splet, digitalne albume ipd.) pa so na voljo tudi ločljivosti 1280 × 1024, 1024 × 768 in 640 × 480 pik. Aparat podpira tudi manj stisnjene slike JPEG, na voljo pa sta tudi nestisnjena zapisa RAW ali TIFF. Fotografije se shranjujejo na kartice Compact Flash I ali II, žal pa k aparatu v osnovni izvedbi kartica sploh ni priložena.
OfficeJet 7410 že na prvi pogled kaže, da je resna naprava in velik Hewlett-Packardov up. Gre za trenutno najmočnejšo brizgalno večnamensko napravo tega izdelovalca.
Brother je med večnamenskimi napravami od vsega začetka posebnež. Za razliko od konkurentov, ki so vsi po vrsti prišli iz sveta brizgalnikov (in jim je izdelovalec naknadno "pripel" še optični bralnik in morda faks), so Brotherjevi modeli prišli iz sveta faksov (ki so jim "pripeli" še povezavo z računalnikom). Drugačna zgodovina se pozna tudi pri zmogljivosti samih naprav. Modeli, ki smo jih preizkusili doslej, kot tiskalniki niso bili najboljši, nekaj težav so imeli tudi kot optični bralniki (OCR ne podpira šumnikov), vendar so bili zato odlične naprave za faksiranje. Eden izmed modelov je premogel celo pravcato elektronsko tajnico.
O najnovejšem IBMovem Thinkpadu, T43, je težko povedati kaj novega, saj se od predhodnika T42 razlikuje le v podrobnostih.
Dellov Inspiron 9100 bi zaradi njegovih zunanjih mer, pa tudi zaradi sestavnih delov, prej lahko primerjali z namiznimi računalniki kot prenosniki. Njegov naslednik, Inspiron 9200, je nekoliko vitkejši (čeprav še vedno baročnih mer, njegova notranjost pa je precej bolj prenosniška). Po videzu s srebrno in belo barvo ohišja malo spominja na Applove PowerBooke, je pa precej debelejši in težji, tako da ga bodo morebitni uporabniki prej postavili na pisalno mizo kot na kolena.
Canonova aparata A75 in A85 sta uporabnikom v spodnjem cenovnem razredu ponudila kakovostne fotografije po ugodni ceni, aparata pa sta omogočala tudi dober ročni nadzor nad slikanjem in možnost dokupa raznih dodatkov (predleč, podvodnih ohišij ipd.). Sama zasnova obeh aparatov pa je bila podedovana že od modela A60 in je tako imela že kar dolgo brado, zato so se v Canonu odločili za vizualno in tehnično prenovo obeh digitalcev.
V prvih štirih nadaljevanjih o domačem PCju smo si podrobno ogledali, kakšen naj bi bil osebni računalnik v dnevni sobi, zdaj pa je napočil čas, da teorijo, ki je bila, da ne bo pomote, obilno podprta s prakso iz Monitorjevega laboratorija in avtorjevega vsakdanjega dela z računalniki, preizkusim tudi v resničnem življenju. Oglejmo si torej, kako sem sestavil HTPC, na kakšne ovire sem pri tem naletel in kako se je vse skupaj obneslo.
Brizgalniki, ki so specializirani za tiskanje fotografij velikosti 10 × 15, se počasi prijemljejo, če lahko sklepamo iz poudarka, ki jim ga namenjajo izdelovalci. Prvi je z njimi nastopil Hewlett-Packard, pozneje pa sta jim sledila tudi Epson in Lexmark (njihovega modela sicer še nismo preizkusili), medtem ko je Canon za ta razred tiskalnikov predvidel sublimacijsko tehnologijo. Pravilno, bi lahko rekli zdaj, ko smo preizkusili tudi njihov brizgalni model.
DC-300 lahko imenujemo tudi knjižnica za plošče, saj sprejme do 150 plošč s premerom 12 cm (CD, CD-R, CD-RW, DVD, DVD-RW), če pa to ni dovolj, je mogoče povezati več naprav z enim osebnim računalnikom prek vmesnika USB (teoretično 127 naprav, kar pomeni upravljanje 19.050 plošč). Velja omeniti, da je knjižnice mogoče naložiti drugo nad drugo, a več kot tri ni priporočljivo, predvsem zaradi šibke plastične zgradbe. Seveda pa se naprava uporablja tudi samostojno brez računalnika, denimo poleg glasbenega stolpa za shranjevanje glasbenih plošč. A bodimo iskreni: ob taki uporabi izgubi dobre lastnosti, kot so hitro iskanje in enostavna raba, saj si moramo mesto posamezne plošče lastnoročno zapisati na priloženi obrazec.
Kljub naprednim programom si včasih zaželimo nekaj bolj enostavnega, na kar se lahko zanesemo in kar hitro opravi želeno nalogo. Ogledali si bomo programe, ki omogočajo pisanje beležk, programe, s katerimi lahko v vsakem trenutku napišemo telefonsko številko, ki smo jo slišali, shranimo misel ali idejo ali pa si napišemo neko nalogo, ki jo bo program ob določenem času priklical na zaslon.
Zbrush2 se je v zelo kratkem času iz simpatičnega programčka, ki pa je bil v prvih različicah bolj igrača kakor resno orodje, prelevil v trenutno najbolj vroč in inovativen program za risanje. Še pred dvema letoma ga je le redkokdo jemal resno, kaj šele, da bi mu prerokoval bleščečo prihodnost. Danes pa je to program, ki postavlja nove standarde in "veliki" programi za 3D animacijo (Maya, Softimage XSI ...) kar tekmujejo med seboj, kdo bo na svoj izdelek prej nalepil oznako "združljivo z Zbrushem".
WT 600 je med projektorji precejšen posebnež, saj omogoča trenutno najkrajšo razdaljo na kateri je mogoče sliko projicirati. Pri NECu so to dosegli tako, da sliko ne projicirajo neposredno preko objektiva na platno, pač pa to najprej povečajo preko posebnega sistema asferičnih zrcal (izdelanih iz posebne plastike), ki so postavljena drug proti drugemu. Najmanjša razdalja med projektorjem in platnom je tako le 6 centimetrov, pri tem pa dobimo sliko diagonale 102 centimetrov. Največja diagonala sicer znaša 254 centimetrov, dobimo pa jo na razdalji vsega 66 centimetrov. Res pa je, da je postavljanje kar zahtevna zadeva, tudi popravljanje trapeza, saj se že majhni zamiki precej poznajo na velikosti in geometriji slike. Trapez je sicer mogoče nastavljati za vsako stranico posebej.
Meja med pametnimi telefoni in ročnimi računalniki je čedalje bolj zabrisana, nekatere izdelke pa brez težav uvrščamo kar med oboje. Hewlett-Packard je tako predstavil nove ročne računalnike iPaq: nekateri omogočajo tudi telefoniranje, drugi pa imajo vgrajen digitalni fotoaparat.
V poletni številki smo vzeli pod drobnogled naprave s podporo Super G za hitro brezžično povezovanje. Tokrat pa predstavljamo konkurenčno tehnologijo AfterBurner, ki obljublja do 35 % pohitritev prenosa podatkov.
Podjetji AMD in Intel se že nekaj let bojujeta za prevlado na trgu procesorjev za namizne računalnike. Največ pozornosti pri tem pritegnejo procesorji višjega cenovnega razreda, dvoboj pa je verjetno še bolj silovit pri procesorjih za povprečne uporabnike.
Kot nakazuje ime, je MacDrive program, ki uporabniku omogoča, da na okenskem računalniku v Raziskovalcu vidi in uporablja diske, formatirane z Applovim datotečnim sistemom. Najnovejša, šesta različica zna poleg osnovne naloge postoriti še precej več.
Podjetje Apple se ob letošnji razstavi Apple Expó v Parizu ni izneverilo svojemu slovesu enega največjih inovatorjev v računalniški srenji. Računalnik iMac je v svoji prvotni inkarnaciji v prozorno plastiko odetega računalnika podiral prodajne rekorde. V drugi generaciji so ga zasnovali kot zaslon LCD, ki je bil prek aluminijaste roke povezan s polkrožno kupolo, shrambo za drobovje računalnika. Letos so naredili nov korak naprej, a je bil oblikovalsko manj revolucionaren kot prejšnji. Ostala je zasnova "vse v enem kosu", le da so drobovje računalnika spravili v ohišje zaslona LCD. Trgu so ponudili tri različice, ki se razlikujejo po zmogljivosti in opremljenosti računalnika ter velikosti zaslona. Preizkusili smo osnovni model.
Garmin je s svojim računalnikom iQue 3600 predstavil zelo privlačno kombinacijo ročnega računalnika in sprejemnika GPS. S sprejemnikom cfQue 1620 so poskrbeli tudi za tiste, ki ročni računalnik že imajo.
Snapgear je med poznavalci varnostnih rešitev na področju IT znan po zmogljivih napravah, zgrajenih na podlagi operacijskega sistema Linux. Pod svoje okrilje ga je pred letom dni vzelo podjetje Cyberguard, zato se prodaja nadaljuje pod imenom novega lastnika.
Med lahkimi projektorji je mogoče najti tudi cenovno ugodni CTX PS-5120. Gre za projektor, ki temelji na tehnologiji LCD, za prikazovanje barvne slike so uporabljeni trije polisilicijevi zasloni z diagonalo 0,7 palca, ki imajo ločljivost 800 × 600 pik (SVGA). Sicer zna (s prilagajanjem ločljivosti, ob izgubi kakovosti) prikazati tudi ločljivosti od VGA (640 × 480) do XGA (1024 × 768). Deklarirani svetlobni tok naprave je 1200 ANSI lumnov, kar je solidno in zadostuje tudi za prostore, ki so nekoliko manj zatemnjeni (ne pa tudi za zelo svetle prostore), uradna navedba o kontrastnem razmerju ANSI je 400 : 1. Za osvetljevanje je uporabljena 150-vatna EHPL žarnica, katere deklarirana življenjska doba je 2000 ur. Razdalja med projektorjem in zaslonom lahko sega od 1,33 do 8,34 metrov, pri čemer dobimo sliko z diagonalo med 101,6 in 508 centimetrov. Za lažjo postavitev je na voljo tudi 1,2-kratni ročni zum.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
