S pokovko v roki in z DVDjem v predvajalniku se sprostimo v naslanjaču. V roke vzamemo daljinca in pritisnemo na gumb ter s tem sprožimo zaporedje dogodkov: luči se zatemnijo, vklopi se predvajalnik DVDjev in ojačevalec za naš prostorski zvočni sistem, TV se vklopi na pravi kanal ter utiša zvok in vklopi se klimatska naprava. Pravljično?
Predstavljajte si, da sedite v udobnem naslanjaču in si na televizijskem sprejemniku ogledujete najnovejši film v formatu Divx, ta pa se predvaja iz računalnika na povsem drugem koncu hiše ali stanovanja ali celo pri sosedu. Izdelek Trust Wireless Televiewer V2, ki skrbi za brezžični prenos video ter avdio signala, omogoča prav to. Da pa bi vse to postorili kar iz naslanjača, bi si morali dodatno omisliti tudi kakšno brezžično miško.
AMDjevi procesorji Athlon 64 in Opteron poleg poganjanja 32-bitne programske opreme x86 omogočajo tudi izvajanje posebej zanje pisanih 64-bitnih programov. Na odgovor velikega konkurenta smo morali čakati kar nekaj časa, s predstavitvijo procesorjev Pentium 4 družine 600 pa je tudi Intel predstavil 64-bitne procesorje, ki so hkrati združljivi z obstoječo programsko opremo.
Pri zaslonih z velikimi diagonalami LCDji odžirajo čedalje večji tržni delež plazemskim zaslonom. Po velikosti zaenkrat še zaostajajo, pa tudi njihova cena je višja, so pa zato njihove prednosti pri prikazovanju statičnih podatkov (oglasne table na letališčih, postajah ipd.) tolikšne, da se čedalje več kupcev namesto za plazemski zaslon odloči za veliki LCD.
Predvajalnik zvočnih datotek iPod je postal največja prodajna uspešnica podjetja Apple v zadnjih letih. Pridobil si je kultni status in njegovim prodajnim številkam se (zaenkrat neuspešno) poskušajo približati druga podjetja na trgu glasbenih predvajalnikov z vgrajenim diskom. Za ohranitev prestola in s tem povezanega dobička pa mora Apple redno skrbeti za novosti. Po predstavitvi iPoda za okenske računalnike so tokrat prišli na vrsto tisti, ki jim je bil izvirni predvajalnik prevelik in pretežek.
Računalniki podjetja Apple so "sloveli" po visoki ceni, četudi ta oznaka ni bila vselej upravičena. Na letošnji razstavi MacWorld Expo v začetku leta v San Franciscu pa je Apple predstavil Mac Mini, najcenejši in najmanjši računalnik Macintosh doslej. Z njim so želeli pritegniti kupce, ki bi jih sicer od nakupa Maca odvrnila nalepka s ceno.
Canon je z novima sublimacijskima foto tiskalnikoma CP-400 in CP-500 razkril svojo strategijo: ponujati poceni rešitve sublimacijskega tiskanja in ga s tem narediti privlačnejšega za uporabo v domačem okolju.
Pred dobre pol leta smo zapisali, da spadajo DVD zapisovalniki zaenkrat še med bolj eksotične kose opreme. V zadnjih nekaj mesecih pa so se tovrstne naprave dokončno uveljavile, tako da danes že težko kupimo računalnik srednjega ali višjega cenovnega razreda, ki ne bi zmogel pisati na 4,5-gigabajtne nosilce.
Marsikdo ima doma večje število video kaset, posnetih z domačo analogno video kamero. S pomočjo analogno-digitalnega pretvornika Plextor ConvertX jih lahko hitro in preprosto pretvorimo v bolj praktičen in trajen digitalni zapis.
Philips je predstavil prenosni predvajalnik glasbe. Napravo je mogoče uporabljati tudi kot diktafon, vendar se v tej funkciji ne obnese najbolje.
Že kar nekaj časa so naprodaj vmesniki, ki kot medij za prenos podatkov uporabljajo kar električno omrežje. Kljub temu je ponudba vse prej kot bogata.
Canon s svojimi optičnimi bralniki v spodnjem in srednjem cenovnem razredu zelo uspešno tekmuje s konkurenti. Na zgornjem delu trga pa je z modelom CanoScan 9900F nekoliko zaostal za konkurenti, zdaj pa je ta svoj najzmogljivejši bralnik nadgradil in predstavil CanoScan 9950F.
Nastajajoči standard za brezžično omrežno povezovanje IEEE 802.11n, ki obljublja občutno izboljšan domet ter hitrost prenosa podatkov, dokončne ratifikacije najbrž letos še ne bo doživel. Vseeno so se nekateri izdelovalci odločili pohiteti in so predstavili rešitve, ki temeljijo na delovnih osnutkih novega standarda.
Na računalnik v vlogi televizorja najpogosteje pomislimo takrat, ko računalnik moramo imeti, za televizor pa zmanjka prostora. To se lahko zgodi v delovni ali otroški sobi, v pisarni, pa tudi v garsonjeri ali manjšem stanovanju, kjer je le v dnevni sobi dovolj prostora za delovni kotiček. Ker televizor ne more sprejeti na svoja pleča računalniških opravil, računalniški monitor pa se brez večjih težav prelevi v televizor, se rešitev ponuja kar sama od sebe.
Dočakali smo dolgo pričakovano novo različico Microsoftovega strežnika SQL Server 2005, trenutno še v razvojni izvedbi, vendar v dovolj delujočem stanju, da si je mogoče ogledati novosti.
ISL Light je enostaven programski paket za krmiljenje računalnikov na daljavo. Prek interneta omogoča dostop do računalniškega namizja uporabnika, kadar le-ta potrebuje pomoč svetovalca.
Digitalna fotografija vedno hitreje izpodriva analogno. Sprejeli so jo tehnični navdušenci, posvojili so jo profesionalci in zajela je amaterje. Fotoaparati so opremljeni s številnimi funkcijami in obljubljajo pravo čudo. Njihovi izdelovalci ne pozabljajo na neslutene možnostih urejanja fotografij z računalnikom, žal pa večina digitalno temnico povsem zanemarja.
Pred dvema letoma smo temeljito preizkusili večino takrat priljubljenih programov za obrambo pred nezaželeno pošto in ugotovili, da je za obrambo posameznih računalnikov (oz. poštnih programov Outlook ali Outlook Express) daleč najboljši program Spamnet podjetja Cloudmark (eden od ustanoviteljev Cloudmarka je tudi soustanovitelj pokojnega Napsterja). Ta (zdaj na voljo pod imenom Safetybar) deluje na podlagi sodelovanja vseh uporabnikov programa in skupnega odkrivanja in diagnosticiranja nezaželenih sporočil. Ko uporabnik v svoj poštni predal dobi nezaželeno sporočilo, ga kot takega tudi "prijavi" Cloudmarku (s klikom na gumb) in če je enako sporočilo "odkljukalo" dovolj uporabnikov, bo naslednjič avtomatsko romalo v poštno mapo "Spam". Program namreč ob vsakem prejetem sporočilu izračuna njegov "podpis" in ga prek interneta primerja z zbirko podpisov nezaželenih sporočil, ki jih hrani Cloudmark. Ker je uporabnikov že več kot milijon, se izkaže, da je tako "statistično" iskanje nezaželenih sporočil daleč najbolj učinkovito in da razne ročno izdelovane sezname "dobrih" in "slabih" sporočil (na katerih še vedno temelji večina protismetnih rešitev, tudi iz uglednih programerskih hiš!) pusti daleč za seboj. V praksi lahko potrdimo, da Safetybar zelo redko "izpusti" kakšno nezaželeno sporočilo, predvsem pa v mapo Spam skoraj nikoli ne zabriše sporočila, ki v resnici ni nezaželeno. In prav slednje je pri teh programih ključno - če moramo redno pregledovati tudi mapo Spam, si s programom nismo prav nič pomagali; nasprotno.
Nikon se med "resnejšimi" uporabniki digitalne fotografije že lep čas pojavlja tudi z zmogljivejšimi kompaktnimi modeli, ki so zanimivi tudi za tiste, ki zahtevajo nekoliko večjo kakovost in tehnično zmogljivost. Model Coolpix 8800 je naslednik modela Coolpix 8700 (predstavili smo ga maja 2004) in glede na predhodnika prinaša kar nekaj izboljšav, začenši s prenovljenim objektivom Nikkor ED VR, ki zdaj ponuja kar desetkratno optično povečavo. Velika povečava seveda zahteva zelo mirno roko, zato ne preseneča, da so objektiv opremili tudi z dodatnim stabilizatorjem, ki preprečuje, da bi ob daljših časih osvetljevanja morebitno tresenje preveč vplivalo na kakovost slike. Stabilizator slike sicer za kompenzacijo gibov uporablja tako imenovano enoto VR (vibration reduction), kar je v bistvu v poseben mehanizem vpeta leča v sredini objektiva, ki s pomočjo senzorjev prilagodi pot svetlobe na tipalo CCD.
Pentax je s svojimi aparati Optio S postavil nove meje pri miniaturizaciji ohišja, obenem pa aparati iz te družine po zmožnostih ne zaostajajo za večjimi konkurenti. Modela S4i in S40 sta dobila naslednika, ki se od njiju razlikujeta pravzaprav le po ločljivosti tipala: tako S5i kot S50 omogočata slikanje z ločljivostjo največ 2560 × 1920 pik, se pravi s petimi milijoni pikami.
Najmočnejši Hewlett-Packardov brizgalnik, Deskjet 6540, je dobil še nekoliko nadgrajeno različico, namenjeno nekoliko zahtevnejšim poslovnim okoljem. Deskjet 6840 premore tudi omrežni in brezžični vmesnik, poleg tega je priložen tudi obračalnik za tiskanje na obe strani, ki ga je bilo treba pri modelu 6540 dokupiti.
IBMovi prenosniki družine ThinkPad R so bili pred leti namenjeni manj zahtevnim kupcem. V zadnjem času pa so tudi ti računalniki vrhunsko opremljeni, še posebej to velja za model R50p, ki spada med mobilne delovne postaje in je tako tudi certificiran za delo s programi CAD/CAM. R51 spada med dobro opremljene prenosnike s Pentiumom M, ki deluje s taktom 1,5 GHz. S 512 MB pomnilnikom in 40-gigabajtnim diskom ne zaostaja za konkurenco. R50p je opremljen precej bolje. Ima zmogljivejši disk, zapisovalnik DVDjev in zmogljiv grafični procesor ATI FireGL s 128 MB pomnilnikom, ki sliko prikazuje na zaslonu z ločljivostjo 1600 × 1200 pik.
HPjeva prenosnika nc8000 in nw8000 se po zunanjem videzu skorajda ne razlikujeta, notranjost pa je precej različna. Model nc8000 sodi v zgornji razred prenosnikov za zahtevnejše kupce: procesor s taktom 1,6 GHz, 512 MB pomnilnika in 40-gigabajtni disk ob zmogljivem grafičnem procesorju in 15-palčnem zaslonu z ločljivostjo 1400 × 1050 pik. Nw8000 spada med najzmogljivejše mobilne delovne postaje, saj ima procesor Pentium M s taktom 2 GHz, 1 GB pomnilnika in zapisovalnik DVDjev. Ob tem velja omeniti, da je ločljivost zaslona 1600 × 1200 pik, za grafiko pa skrbi ATIjev FireGL s 128 MB pomnilnika. Nw8000 je, podobno kot IBMova prenosnika R50p in T41p, certificiran za delo z najzmogljivejšimi programi za CAD/CAM in tako namenjen predvsem inženirjem.
Prenosniki TroNote so na slovenskem trgu navzoči že nekaj časa, merijo pa na kupce, ki za računalnik niso pripravljeni odšteti še zadnjega cekina. Model T65-CX spada med srednje zmogljive modele te blagovne znamke. Opremljen je z Intelovim Pentiumom M s taktom 1,4 GHz, 256 MB pomnilnika in 60 GB diska. Kombinirana optična enota zmore branje DVDjev in pisanje na CDje. Za grafiko skrbi ATIjev sistemski nabor.
Toshibina družina prenosnikov Tecra je bila vedno namenjena najzahtevnejšim kupcem, ki so za vrhunski prenosnik odšteli tudi temu primerno ceno. Danes so razlike med cenejšimi in dražjimi prenosniki precej manjše kot včasih, kljub temu pa Tecra S1 izstopa iz siceršnje palete Toshibinih prenosnikov. Po opremljenosti se lahko kosa z večino drugih prenosnikov v tem razredu: procesor Pentium M deluje s taktom 1,7 GHz, pomnilnika je za 512 MB, diska pa za 60 GB. Prenosnik je opremljen z brezžičnim omrežnim vmesnikom in bluetoothom.
Portege R100 spada med najlepše oblikovane prenosnike na trgu. Za to se ima zahvaliti predvsem tankemu ohišju, ki deluje zelo elegantno. Z debelino 1,5 cm in težo 1,1 kg spada med najmanjše in najlažje prenosnike, kljub temu pa gre še vedno za spodobno opremljen računalnik s procesorjem Pentium M s taktom 1,1 GHz (gre za varčno različico procesorja), 256 MB pomnilnika in 40 GB diska. Optična enota v ohišje seveda ni vgrajena, Toshiba pa ponuja zunanjo enoto za doplačilo. Pohvaliti moramo to, da je prenosniku priložen dodaten akumulator, ki ga namestimo v priklopni postaji namenjeno razširitveno mesto na dnu prenosnika. S tem prenosnik prijetno privzdignemo.
Toshibin prenosnik Portege M100 je naslednik uspešnega modela Portege 4000. Podobno kot pri predhodniku gre za prenosnik, ki sicer ne spada med najmanjše in najlažje, ima pa zato vgrajeno optično enoto in nekoliko pestrejši nabor vmesnikov. Opremljen je z 1,2-gigaherčnim procesorjem Pentium M, 256 MB pomnilnika in 40-gigabajtnim diskom. Pograjali bi zaslon, ki ima nekoliko slabšo kotno vidljivost, zato pa se lahko prenosnik pohvali z najboljšimi zvočniki v svojem razredu, ki spravijo iz sebe nekoliko čistejši zvok od tekmecev. Zanimivo, da gre za enega redkih prenosnikov, ki ima samo krmilno paličico, vsaj začetnike pa bo motilo, da sta "levi" in "desni" gumb razporejena drug nad drugim.
Preostala dva modela Solonote, ki smo ju preizkusili, po opremljenosti in videzu še bolj ustrezata prenosnikom Prestigio. Procesor je Pentium M s taktom 1,5 GHz, opremljena pa sta s po 512 MB pomnilnika in 60-gigabajtnim diskom. Šibkejši model, P1556, ima kombinirano optično enoto, medtem ko je model P1557 opremljen z zapisovalnikom DVD. Zmogljivejši model ima ločen grafični procesor ATI Radeon 9600, pa tudi ločljivost zaslona je večja, 1400 × 1050 pik.
NEC z modelom Versa M340 meri predvsem na kupce s plitvejšimi žepi, ki pa vseeno niso pripravljeni pristati na prevelik kompromis pri opremljenosti prenosnika. M340 je sicer še eden izmed tipičnih predstavnikov prenosnikov s procesorjem Pentium M in se po opremljenost ne razlikuje od večine tekmecev. Gre za klasično oblikovan prenosnik umirjenega videza, ki sicer spada med večje prenosnike s procesorjem Pentium M.
MSI je še eno izmed podjetij, ki si je ugled ustvarilo predvsem s proizvodnjo grafičnih kartic in osnovnih plošč, v zadnjem času pa se poskušajo uveljaviti še na celi vrsti drugih področij, med drugim tudi na trgu prenosnikov. M510C je prvi prenosnik tega podjetja, ki je naprodaj tudi pri nas. Prenosnik je zelo zanimive oblike, z veliko svetlečimi plastični deli. Opremljen je s procesorjem Pentium M s taktom 1,5 GHz, 256 MB pomnilnika in 40-gigabajtnim diskom.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
