Testi

  • Konica Minolta Dimage G400

    Prvi fotografski izdelek podjetja, ki je nastalo z združitvijo Konice in Minolte, je malček z oznako Dimage G400 (kljub temu je na voljo tudi nekoliko starejša Konicina različica Revio KD-420z, a ne pri nas).

    Objavljeno: 10.3.2005 11:51 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Junij 2004 | Teme: preizkus, foto, laser, tiskalnik, nenehni testi
  • Kodak Easyshare DX6490

    Med vedno bolj priljubljenimi digitalnimi fotoaparati, ki po ugodni ceni ponujajo dobro zmogljivost in veliko optično povečavo, ima tudi Kodak svojega predstavnika - model DX6490. Ta ima vsaj za ta razred nekoliko manjše tipalo CCD (diagonala 1/2,5 palca), ki izkorišča štiri milijone svetlobnih elementov. Ločljivost slike je 2304 × 1728, na voljo pa so še ločljivost 2304 × 1536, 1600 × 1200 in 640 × 480 pik, manjka pa kakšna vmesna ločljivost, primerna za spletno rabo.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:51 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Marec 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Kodak Easyshare DX4530

    Easyshare DX4530 sodi med zmogljivejše Kodakove fotoaparate spodnjega cenovnega razreda. Gre namreč za izdelek s kar petmilijonskim tipalom, ki pa kljub temu ponuja le osnovnejše zmožnosti ročnega nastavljanja slike. Največja ločljivost posnetih fotografij je tako 2580 × 1932 pik. Slike se zapisujejo v 32-megabajtni notranji pomnilnik, ki ga lahko razširimo s karticami Secure Digital ali MMC. Napaja se iz dveh baterij AA, izdelovalec pa priporoča uporabo akumulatorjev NiMH.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:51 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor April 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Kodak Easyshare CX6230

    Kodak s svojimi fotoaparati, če izvzamemo nekaj izjem, namenjenih najzahtevnejšim uporabnikom, meri predvsem na manj zahtevne kupce, ki si pri fotografiranju ne želijo obilice ročnega nastavljanja, temveč imajo raje fotoaparat, ki za večino nastavitev poskrbi sam. Eden takih fotoaparatov tega podjetja je model Easyshare CX6230. Gre za fotoaparat z dvomilijonskim tipalom. Ločljivost fotografij je tako največ 1632 × 1232 pik, kar je nekoliko nestandardna ločljivost, s katero pa pridobimo nekaj malega manevrskega prostora, ko jo pri nadaljnji obdelavi z računalnikom zmanjšamo ali obrežemo na običajnejših 1600 × 1200 pik. Objektiv fotoaparata ponuja trikratno optično povečavo, ki ustreza razponu od 36 do 108 milimetrov v klasični 35-milimetrski fotografiji. Fotoaparat zmore izostriti sliko predmeta, ki je oddaljen najmanj pol metra, kar je nekoliko slabo, saj bi si marsikdo želel makro način, pri katerem bi se lahko predmetu bolj približal. Svetlobna jakost objektiva je za ta razred povprečna, 2,8 pri širokem kotu, ob uporabi največje povečave pa upade na 4,7. Fotografije shranjujemo na kartice SD/MMC, za prvo silo pa je v fotoaparat vgrajen 16-megabajtni pomnilnik.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:51 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor April 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Kodak EasyShare DX7630

    Tokratna novost, ki prihaja iz fotografske hiše Kodak, je hkrati eden boljših, če že ne najboljši digitalni fotoaparat v ponudbi tega podjetja. Opremljen je s kar 6-milijonskim tipalom, zaslon LCD na zadnji strani ohišja sodi med večje, poleg tega pa omogoča tudi povsem ročne nastavitve, ki jih lahko izkoristimo za izdelovanje bolj kreativnih posnetkov. A pojdimo po vrsti.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor September 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • HP Photosmart R707

    Hewlett-Packard je najuspešnejši med "računalniškimi prišleki" v novo nastalem svetu digitalne fotografije, pa vendar je opazno, da "pravih" izdelovalcev fotoaparatov nekako ne dohaja. Še nedavno so bili fotoaparati te znamke (velikokrat sicer izdelani v sodelovanju s Pentaxom) nekoliko okorni in v primerjavi s konkurenco včasih podhranjeni, vendar se v zadnjem času to počasi spreminja. Eden izmed kazalcev v to smer je tudi to, da je podjetje končno razvilo svoj žepni fotoaparat (ali pa ga je zanj razvil kateri izmed izdelovalcev OEM), ki ponavadi pokaže, koliko je podjetje sposobno stisniti v kar najmanjše ohišje. Resda ima Photosmart 707 največji volumen med vsemi žepnimi fotoaparati, kar smo jih preizkusili, pa vendar.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Fujifilm Finepix S20 Pro

    Fujifilm že dolgo razvija kompaktne modele digitalnih fotoaparatov za zahtevnejše uporabnike. Eden takih je tudi model Finepix S20 Pro, ki je poleg modela S7000 eden izmed naslednikov tudi v naši reviji zelo dobro ocenjenega modela S602. Razlik v sami zasnovi ohišja je glede na predhodnika bolj malo, a to nikakor ne pomeni nič slabega, saj je bil že predhodnik zelo dovršen. Največja razlika med njima je gotovo uporaba tipala Super CCD SR (S7000 uporablja Super CCD HR). V četrtem rodu tipal Super CCD so svetlobni elementi osemkotne oblike , kar omogoča, da se vrstice med seboj prekrivajo, zato je mogoče slike natančneje programsko interpolirati v višjo ločljivost. Vsaka točka tipala ima dva svetlobna elementa, večjega za zajemanje temnih delov slike in manjšega za zajemanje svetlejših delov slike, zato tipalo bolje zajema tudi manjše razlike v osvetljenosti, dinamični razpon je večji. Ker se vsaka pika končne slike sestavi iz informacij dveh svetlobnih elementov, je ločljivost tipala pravzaprav le 3,1 milijona pik, kljub temu da ima kar 6,2 svetlobnih elementov. No, slike sicer lahko, tako kakor pri predhodnikih, zapisujemo v dvakrat večji ločljivosti od strojne (2832 × 2128) s pomočjo že omenjene interpolacije.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Junij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Fujifilm FinePix F810

    Fujifilm je z novimi aparati pošteno zapretil tekmecem v spodnjem in srednjem razredu. Zahtevnejšim amaterskim fotografom, ki ne potrebujejo velike optične povečave, je pa zato zanje pomembna čim višja ločljivost, je namenjen model FinePix F810. Gre za kovinski aparat, ki se po obliki spogleduje z žepnimi modeli, čeprav je od njih nekoliko večji. Opremljen je s 6,3-milijonskim tipalom Super CCD četrte generacije, ki zaradi posebne postavitve elementov na čipu (v obliki satovnice) omogoča zajemanje fotografij z ločljivostjo 4048 × 3040 pik (12,3 milijona). Objektiv omogoča štirikratno optično povečavo, ki bi v 35-milimetrskem Leica formatu ustrezala goriščni razdalji med 32,5 in 130 mm.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor December 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Fujifilm FinePix E500 in E510

    Fotoaparata iz družine izdelkov Finepix A izdelovalca Fujifilm sta se na preizkusu letos poleti dokaj dobro odrezala, predvsem po zaslugi nizke cene pa posegata po visokih mestih na naši lestvici cenejših in manj zmogljivih aparatov. Tokrat smo preizkusili dva aparata izmed treh v nekoliko zmogljivejši družini Finepix E.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor December 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Fujifilm Finepix A330 in A340

    Z modeloma A330 in A340 so v Fujifilmu obnovili svojo serijo manj zmogljivih fotoaparatov, namenjenih preprosti fotografiji. Preprosta je tudi zasnova fotoaparatov, saj je uporabnik pri možnostih vplivanja na fotografijo zelo omejen. Lahko bi tudi rekli, da aparata nimata nič "odvečnega", kar bi lahko neveščega uporabnika motilo. O tem priča tudi zasnova ohišja. Vključimo ju tako, da ploščico, ki ščiti objektiv, potisnemo vstran. Ploščica je dokaj trdno zasidrana in se v obeh skrajnih položajih zaskoči, kljub temu pa ni priporočljivo nositi aparata v žepu, saj se pri teh zasnovah lahko zgodi, da ploščico premaknemo in poškodujemo objektiv. Tipk je malo, na vrhu je zgolj sprožilec, tipke za upravljanje menujev in zumiranje pa so nameščene na hrbtni strani. Tam je tudi majhen zaslon LCD, ki je za optimalno delo (da bi videli, kdaj je slika zares ostra) že kar premajhen, pa tudi ločljivost 60.000 pik je slabša kot pri večini konkurentov tega razreda; je pa slika stabilna in dokaj vidna tudi v neposredni svetlobi. Brez uporabe menujev (s pomočjo smernih tipk levo/desno ob tipki za zumiranje) lahko vključimo vgrajeno bliskavico (ki ima doseg do 5 metrov) ter makro. Tudi menuji ponujajo le malo nastavitev. Če namesto popolnoma samodejnega načina delovanja izberemo način "m", ki dovoljuje tudi še nekaj nastavljanja, dobimo namreč le še možnost nastavljanja kompenzacije osvetlitve ter izbire temperature bele, ki jo lahko izberemo izmed sedmih prednastavitev, medtem ko zajema z bele predloge ne pozna. Zanimivo, da aparat ne ponuja prav nobenega spreminjanja občutljivosti delovanja tipala, ta ves čas deluje z ISO 100. Pri padcu svetlobne jakosti v tele položaju na 4,8 (pri širokem je svetlobna občutljivost 2,8) to pomeni že kar daljše čase. Razpon časa, ki ga izračuna avtomatika, je sicer med 1/2000 in 2 sekundama. Imata pa oba modela tudi štiri scenske nastavitve, ki prilagodijo delovanje elektronike določenim razmeram; med njimi najdemo portretno, panoramsko, športno in nočno fotografijo. Optični zum je trikraten, ustreza pa ekvivalentu leica med 38 in 114 milimetri. In povejmo še, kaj je pravzaprav razlika med obema modeloma: A330 ponuja največjo ločljivost 2016 × 1512 (3,2 milijona pik), A340 pa 2272 × 1704 pik (4 milijonov pik).

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Julij 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi
  • Canon Powershot S70

    Powershot S70 spada med ugodno majhne in trdno izdelane kompaktne digitalne fotoaparate, ki sicer ne sodijo k žepnim modelom, a ponujajo več zmogljivosti od teh najmanjših. Tipalo v aparatu je namreč enako kot pri modelu Powershot G6 in ima diagonalo 2,8 cm ter ločljivost 7,1 milijona pik. To seveda pomeni, da je največja ločljivost kar 3072 × 2304, to pa je primerno za razvijanje velikih fotografiji in določanje izrezov majhnih delov. Kot alternativa so na voljo tudi ločljivosti 2592 × 1944, 2048 × 1536, 1600 × 1200, 1024 × 768 in 640 × 480 pik. Ohišje je pri modelu S70 črne barve in je nekoliko manjše in lažje, kot je bilo pri predhodnikih. Nekoliko je tudi spremenjen upravljalni del na hrbtni strani, predvsem tipka za upravljanje menujev, saj je tipka za potrjevanje zdaj ločena od tipke za smer. Aparat vključimo tako, da odpremo zaščitni pokrov na prednji strani, ki je po novem nekoliko mehkejši. To sicer pomeni, da ga je laže pomakniti, a tudi to, da se laže premakne, kadar tega nočemo (ko aparat npr. nosimo v žepu). Objektiv ima trikratno optično razdaljo, zanimiv pa je predvsem zaradi širokega kota, katerega goriščna razdalja je enaka 28 milimetrom v formatu Leica - v tele položaju se ta razdalja poveča na 100 milimetrov. Predvsem v tele položaju pa je objektiv tudi nekoliko počasnejši, saj je svetlobna jakost le 4,9, to pa je dokaj skromno (vsaj v svetu kompaktnih digitalnih fotoaparatov). Objekte lahko izostrimo na razdalji od pol metra naprej, v makro načinu od 4 cm. Natančnost in hitrost ostrenja sta sicer solidni, a ne vedno popolni - pri slikanju motivov brez jasnih prehodov nam je samodejno ostrenje nekajkrat odpovedalo in objektiv "zaklenilo" narobe. Menuji so razdeljeni na več sekcij, kot je pri Canonih v navadi; to zmanjša preglednost in zahteva več učenja. Ročni nadzor je zmogljiv, mogoče je določiti praktično vse nastavitve, kar jih aparat pozna. Čas odpiranja zaslonke je lahko med 1/2000 sekunde in 15 sekundami, občutljivost delovanja ISO lahko izberemo izmed vrednosti 50, 100, 200 ali 400, ostrimo lahko tudi ročno (objektiv pri tem pozna 55 korakov) in tako naprej. Tudi kakovost posnetkov je zelo dobra. Predvsem podrobnosti so zajete odlično, nepravilnosti na posnetkih pa je malo. Je pa nekoliko bolj občutljiv za šum, prilagajanje temperature bele pa ni optimalno v vseh razmerah. To je sicer mogoče izbrati tudi s katero od šestih prednastavitev, jo zajeti z bele predloge ali s katerega od dveh pomnilniških mest.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor November 2004 | Teme: foto, nenehni testi
  • Canon Powershot S1 IS

    Fotoaparati s trimilijonskim tipalom in desetkratno optično povečavo so v zadnjem času zelo priljubljeni. Po Olympusu, ki ima tak model že nekaj časa v repertoarju, in Minolti, ki je z modelom Dimage Z1 tovrstne aparate tudi cenovno približala povprečnemu uporabniku, je podoben model predstavil tudi Canon. Powershot S1 IS se po tehničnih značilnostih od konkurentov skorajda ne razlikuje: vgrajeno tipalo omogoča slikanje s 3,14 megapikami (kar omogoča izdelavo slik velikosti največ 2048 × 1536 pik), objektiv pa zmore 10-kratno optično povezavo, ki bi pri klasični 35-milimetrski fotografiji ustrezala razponu med 38 in 380 mm.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Maj 2004 | Teme: foto, nenehni testi
  • Canon Powershot Pro1IS

    Čeprav je Canon že leta 2001 ponujal zelo zanimiv fotoaparat Powershot Pro 90 (in Pro 70), ki je že tedaj omogočal desetkratno optično povečavo in je imel hiter objektiv, stabilizator in tako naprej, pa se prav Canon že dobri dve leti ne pojavlja več v razredu polprofesionalnih kompaktnih digitalnih fotoaparatov. V tem času so predvsem razvijali modele nižjega in višjega cenovnega razreda, ponudili tudi cenovno dokaj ugodno rešitev z izmenljivimi objektivi. Zdaj so očitno spoznali, da je precejšnje tudi zanimanje kupcev za zmogljivejše kompaktne aparate s prilagodljivimi in tudi hitrimi objektivi, široko paleto nastavitev, ki pa so manjši od modelov z izmenljivimi objektivi.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Maj 2004 | Teme: foto, nenehni testi
  • Canon Powershot G6

    Z modeli "Powershot G" je Canon pri digitalnih fotoaparatih že kar nekakšna legenda, saj je v razredu zmogljivih kompaktnih modelov ves čas eden bolj zmogljivih in kakovostnih modelov. Najnovejši predstavnik Powershot G6 je doživel spremembe predvsem v obliki ohišja in v tipalu CCD z diagonalo 2,8 cm, ki ima zdaj kar 7,1 milijona svetlobnih elementov. S tem je Canon trenutno tudi model z največjo optično ločljivostjo v svojem razredu.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:50 | Avtor: Arnold Marko | Monitor November 2004 | Teme: foto, nenehni testi
  • Canon Powershot A75

    Izdelovalci (tudi fotoaparatov) ponavadi redno in precej pogosto predstavljajo vedno nove in nove modele, ki so od starih boljši, zmogljivejši, pa tudi cenejši. Občasno pa se odločijo le za manjše kozmetične popravke, še posebej, če je govor o modelu, ki se je izkazal za prodajno zelo uspešnega.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:49 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2004 | Teme: foto, nenehni testi
  • Canon Powershot A400

    Powershot A400 bo v najcenejšem razredu digitalcev nadomestil model A300. Gre za aparat, namenjen vsem, ki jih zmožnosti in nastavitve aparata ne zanimajo pretirano, temveč prisegajo predvsem na samodejno nastavitev. Ohišje štiristotice je trdno in dokaj zadržane oblike: fotoaparat je skoraj povsem kvadrast, na sprednji strani pa je majhna izboklina za malo boljši oprijem med slikanjem; kljub temu je priporočljivo slikanje z obema rokama. Canon s fotoaparatom meri predvsem na mlajše kupce, tako da je A400 na voljo v različnih barvah. Napaja se iz dveh AA baterij.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:49 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor December 2004 | Teme: foto, nenehni testi
  • Canon Digital Ixus 30 in 40

    Canonovi aparati Digital Ixus so se dobro uveljavili na trgu žepnih aparatov s kovinskim ohišjem. Novinca, Ixus 30 in 40, nadomeščata dosedanji tri- in štirimilijonski model iz družine, medtem ko petmilijonski Ixus 500 še nima naslednika. Ixus 30 in 40 se (razen po ločljivosti tipala) razlikujeta samo v nekaterih podrobnostih na ohišju, medtem ko sta po tehnični zmogljivosti in vgrajenem objektivu povsem enaka. Manj zmogljivi Ixus 30 ima 3,2-milijonsko tipalo, medtem ko štiridesetica slike zajema s štirimilijonsko ločljivostjo.

    Objavljeno: 10.3.2005 11:49 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Februar 2005 | Teme: foto, nenehni testi
  • ASUS W1772NAUP

    Prenosnik ASUS W1772NAUP odlikuje prijetno ohišje kovinske barve, zanimiva pa je tudi postavitev priključkov. Tako na sprednji strani med obema zvočnikoma najdemo priključke zvočne kartice, ki podpira prostorski zvok 4.1, na desni strani pa le en vmesnik USB. Vsi drugi vmesniki so na levi strani naprave, in sicer so zakriti z vratci. Za njimi boste naleteli na dodatna vmesnika USB, analogni in digitalni priključek za monitor, omrežni in modemski priključek, vmesnik wi-fi in bralnik pomnilniških kartic, ki podpira branje z nosilcev SecureDigital, MultiMedia Card in MemoryStick (tudi različice Pro).

    Objavljeno: 9.3.2005 14:57 | Avtor: Damir Odlak | Monitor Marec 2005 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • ASUS A3522NUP

    ASUS A3522NUP je namenjen predvsem poslovnemu delu. Ima dober, 14-palčni monitor, ki ga odlikujeta dober kontrast in svetlost. Za prikaz slike skrbi vgrajena grafična kartica Intel 82852/82855 GM/GME, ki se pri igranju iger, predvsem takih, ki zahtevajo intenzivno delo z grafiko, ne obnese najbolje (test 3D mark ji je dodelil le 1970 točk).

    Objavljeno: 9.3.2005 14:57 | Avtor: Damir Odlak | Monitor Marec 2005 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • Toshiba Tecra A2

    A2 je nekoliko cenejši model iz družine Tecra. Ohišje je všečne kovinske barve in je rahlo zaobljeno. Vgrajen je 15-palčni zaslon, ki prikazuje sliko ločljivosti 1400 × 1050 pik. Na tem zaslonu je to morda celo prevelika ločljivost, saj se oči povprečnega uporabnika po dolgotrajnem delu utrudijo. Zaradi večjega zaslona so tudi mere ohišja ustrezno večje, teža pa je še zmeraj zavidljivo nizka.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:28 | Avtor: Vlado Robar | Monitor Januar 2005 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • Toshiba Satellite M30X-118

    Prenosniki Satellite Pro M30 spadajo med bolj domiselno oblikovane računalnike z zaslonom širokega formata, pohvalijo pa se lahko tudi z dobro opremljenostjo. Za vse, ki so jim modeli Satellite Pro vseeno nekoliko predragi, so v Toshibi predstavili prenosnik Satellite M30X, ki se po zunanjosti in opremljenosti zgleduje po prenosnikih M30, ponuja pa tudi nekoliko boljše grafične zmogljivosti. Tako za prikaz slike na zaslonu skrbi ATIjev Mobility Radeon 9700, ki sodi med najzmogljivejše grafične procesorje za prenosne računalnike. Pohvaliti moramo tudi zaslon: zaradi tehnologije HCSV (ki bi jo lahko primerjali s Sonyjevo tehnologijo X-black) je ta namreč zelo svetla in kontrastna, boljša je tudi ostrina, kazen za to pa je nekoliko opaznejši odblesk, še posebej takrat, ko ima uporabnik vir svetlobe za hrbtom. Pograjati moramo tudi dokaj nižjo ločljivost: tekmeci v svojih prenosnikih širokega formata ponujajo tudi precej višje ločljivosti od 1280 × 800, kolikor pik zmore prikazati zaslon v M30X.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:28 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Januar 2005 | Teme: prenosnik, nenehni testi
  • Toshiba-Satellite-A50-109

    Toshibini Satelliti A50 so najcenejši prenosniki tega podjetja izmed tistih z vgrajenim procesorjem Pentium M. Model A50-432 smo preizkusili že v letošnji septembrski številki, model A50-109, ki ga preizkušamo tokrat, pa je nekoliko manj zmogljiv, a ima zato ugodnejšo ceno. Procesor deluje s taktom 1,6 GHz, prenosnik pa je opremljen s 512 MB pomnilnika in 40-gigabajtnim diskom. Za vrtenje optičnih nosilcev je vgrajena enota DVD-ROM/CD-RW. Grafični procesor je, cenovnemu razredu primerno, del sistemskega nabora, za svoje delovanje pa si odščipne do 64 MB sistemskega pomnilnika. Zaslon je 15-palčni, zmore pa prikazati ločljivost 1024 × 768 pik. Kot je za Toshibine prenosnike značilno, se tudi A50 lahko pohvali s parom nadpovprečnih zvočnikov. V praksi se A50-109 odreže dokaj dobro. Po času trajanja akumulatorja sicer ne sodi med rekorderje, a je s slabimi tremi urami in pol delovanja vseeno dosegel spodoben rezultat. V testnem programu Business Winstone 2004 se je z rezultatom 17 uvrstil med povprečno hitre. Novi Satellite A50 bo s svojimi lastnostmi, še bolj pa z ugodno ceno, pritegnil še nekoliko več pozornosti od predhodnika, tako da gre verjetno za trenutno najmočnejše Toshibino orožje v boju s konkurenco v spodnjem cenovnem razredu.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:28 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Januar 2005 | Teme: prenosnik, nenehni testi
  • Toshiba Qosmio F10-101

    Qosmio je ime za nov rod prenosnikov izdelovalca Toshiba v vse bolj priljubljenem razredu večpredstavnih prenosnikov. Zaslon s širokim razmerjem stranic 16 : 10, ki je najopaznejša lastnost teh prenosnikov, imajo resda že nekateri izdelki iz družine Satellite, zato pa naj bi bil Qosmio po navedbah izdelovalca sinonim za popolni večpredstavni prenosnik.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:28 | Avtor: Grega Šimenc | Monitor Januar 2005 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • SoloNote C1556A

    Prenosniki Solonote se ponašajo z ugodnim razmerjem med ceno in opremljenostjo, to pa še toliko bolj velja za model C1556A, ki je med cenejšimi Solonoti. Razlog za to je v izbiri procesorja: opremljen je namreč z Intelovim Celeronom M, ki je od Pentiuma M kar občutno cenejši, tako da je cena celotnega prenosnika lahko nižja.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:28 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor December 2004 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • Prestigio Nobile 158w

    Prenosniki z zaslonom širokega formata so se na trgu že pošteno uveljavili, tako da je večina izdelovalcev že predstavila vsaj en model s takim zaslonom. Temu je sledil tudi Prestigio; z modelom Nobile 158w so predstavili vrhunsko opremljen prenosnik z zaslonom širokega formata. Po zunanjosti se nekoliko razlikuje od drugih Prestigiov: osnovo zanj so namreč izdelali v podjetju Clevo, ne v AOpnu kot pri drugih modelih. Ohišje je tako nekoliko manj zaobljeno.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:28 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor November 2004 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • Prestigio Nobile 156 in 157

    Prenosniki Prestigio so na našem trgu precej priljubljeni, saj gre za izdelke, ki v spodnjem cenovnem razredu ponujajo nadpovprečno zmogljivost in opremljenost. Izdelovalec je ponudbo razširil še z dvema modeloma, ki sta si zelo podobna, razlike pa so tudi v primerjavi s predhodniki dokaj majhne. Najpozornejši bodo takoj opazili spremenjen zunanji videz prenosnikov in malenkost debelejše ohišje, medtem ko v sami zasnovi ohišja ni večjih razlik. Vsi vmesniki in razširitvena mesta so ostali na istih mestih.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:28 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor September 2004 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • NEC Versa S940/Pentium M 1,5 GHz in S940/Celeron M 1,4 GHz

    NEC Versa S940 je najmanjši prenosnik tega izdelovalca, poleg majhne teže pa ga odlikuje dokaj velik zaslon (eden večjih med lahkimi prenosniki) širokega formata, ki ponuja ločljivost 1280 × 800 pik. Opremljenost prenosnikov (preizkusili smo dve različici, ki pa se med sabo razlikujeta le v procesorju) je sicer že skoraj podpovprečna: pomnilnika je 256 MB, diska 40 GB. Optične nosilce suče enota DVD-ROM/CD-RW. Za prikaz grafike na zaslonu skrbi kar Intelov sistemski nabor. V šibkejšem modelu tiktaka Celeron M s taktom 1,4 GHz, v zmogljivejši S940 pa je vgrajen Intelov Pentium M, takt procesorja pa je 1,5 GHz.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:27 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor Marec 2005 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • NEC Versa M340

    NEC Verso M340 smo že opisali v okviru velikega preizkusa prenosnikov v septembrski številki, zdaj pa je na trgu na voljo tudi nekoliko šibkejši model, ki ima namesto Pentiuma M vgrajen Intelov Celeron M s taktom 1,5 GHz, temu primerno nižja pa je tudi cena prenosnika. Po drugih lastnostih se od zmogljivejšega modela ne razlikuje. Opremljen je namreč še z 256 MB pomnilnika, 40-gigabajtnim diskom in kombinirano optično enoto.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:27 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor September 2004 | Teme: nenehni testi, prenosnik
  • IBM Thinkpad X40

    Vrsta IBMovih prenosnikov X po številčnih oznakah kar hitro napreduje. Zdi se, da smo imeli še ravnokar v rokah X20, pa si že ogledujemo najnovejšega člana te družine z oznako X40. Predhodnik X31 je (bil) prvi IBMov X s procesorjem Pentium-M, kar se mu je zelo poznalo pri vzdržljivosti akumulatorja - septembra lani smo namerili čez 4 ure delovanja.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:27 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor November 2004 | Teme: prenosnik, nenehni testi
  • IBM ThinkPad T42

    IBMovi ThinkPadi družine T sodijo k prenosnikom, ki jih navadno odlikujejo nadpovprečna opremljenost in zmogljivost, a tudi majhne zunanje mere. Doslej so bili na voljo s 14-palčnimi zasloni, pri modelu T42 pa je na voljo tudi različica z za palec večjo diagonalo zaslona. Kljub večjemu zaslonu pa so zunanje mere le malo večje kot pri modelih s 14-palčnim zaslonom, pa tudi po teži se še vedno uvršča med lažje prenosnike v svojem razredu. Novinec se lahko pohvali tudi s tem, da gre za prvi prenosnik pri nas, ki je opremljen z novim Intelovim procesorjem Pentium M z jedrom Dothan. Ta je izdelan v 90-nanometrski tehnologiji, v primerjavi s predhodnikom pa prinaša višje takte delovanja in dvakrat večji drugostopenjski predpomnilnik, tako da je ta zdaj kar 2 MB. V T42 na našem preizkusu je vgrajen 1,8-gigaherčni procesor.

    Objavljeno: 9.3.2005 14:27 | Avtor: Peter Šepetavc | Monitor September 2004 | Teme: prenosnik, nenehni testi

Arhiv

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji