Oblačne shrambe so priljubljena oblika shranjevanja podatkov. V veliki večini primerov brezplačne kvote v navezi s hkratno uporabo več različnih storitev zadostijo potrebam slehernika. Večje količine prostora je treba plačati, zato so se na trgu pojavili alternativni načini oblačnega shranjevanja. Poceni in zasebno shrambo nudi tudi Transporter Sync, naprava, ki poljubni USB-disk pretvori v domači oblak.
Ste opazili, da novi avtomobili nižjega srednjega razreda še danes strašijo z radijskimi sprejemniki, ki temeljijo na CD predvajalniku? Danes, ko glasbo večinoma poslušamo s telefoni? Kitajci imajo rešitev, če nam bo le uspelo na radiu najti vhod AUX.
Poleti se je v našem laboratoriju nabralo nekaj novih monitorjev, od katerih je vsak po svoje zanimiv. Preizkusili smo AOCjev U2868PQU, LGjev 34UM67, Philipsov 272P4 in Samsungov SE590C.
Proizvajalci so bili nadvse uspešni pri povečevanju zmogljivosti mobilnih telefonov, približno v korak sta šla tudi kapaciteta baterij in zmanjševanje porabe pri komponentah, da smo od vsega napredka sploh kaj imeli. Precej manj pridni pa so bili pri povečevanju hitrosti polnjenja, kjer smo šele v zadnjih dveh letih opazili velike premike. Navsezadnje, kako bi nam koristil super vzdržljiv telefon, če bi se polnil pol dneva? K sreči takih ni (več).
Navadili smo se že, da morajo imeti osebni računalniki nameščen protivirusni program (da, celo Macom ne škodijo!), poskušajo nas navaditi tudi na to, da zanje plačujemo. Ker so plačljivi izdelki menda boljši od zastonjskih. Pa so res? Preverili smo.
Toshibin Satellite S50 s podoznako B-141 je še en vstopni model, je pa malenkost dražji od modela L50. Ohišje je sicer zelo podobno. Spet je plastično, a dovolj kakovostno za udobno delo. Je malenkost tanjše od modela Satellite L50, v debelino meri konkretno 2 centimetra, z 2 kg je tudi za 0,2 kg lažje od L50. Je pa zato izgubilo optični pogon.
Pred nedavnim smo pri večjem preizkusu cenejših prenosnikov znova ugotavljali, koliko računalnika se dejansko dobi za razmeroma malo denarja. To potrjuje tudi tokrat preizkušena Toshiba Satellite L50 s podoznako B-1V2. Gre za prenosnik vstopnega cenovnega razreda, ki meri na manj zahtevne uporabnike.
Hibridnih prenosnikov je bilo pred nekaj leti na vseh sejmih malo morje, tudi na preizkus jih kar pogosto dobivamo, pa kljub temu ni videti, da bi jih uporabniki množično kupovali. Pri nekaterih lahko zaslone poklopimo, pri drugih pa se ločijo od tipkovnic. Tak je tudi Toshibin Satellite P30W-B101.
Fujitsu ima v prodajnem programu kar nekaj lahkih, tankih prenosnikov. Eden izmed njih je tudi model Lifebook U754, ki meri na poslovne uporabnike. Gre za tanek in lahek prenosnik lepega, razmeroma preprostega videza. Ohišje je zelo kakovostno, sestavljeno iz kombinacije aluminija in magnezija. Je v temno sivi barvi z vinsko rdečimi detajli, ki niso pretirani.
Pri nas smo kitajski Huawei resneje opazili lani, ko so predstavili telefon Ascend P7, zdaj pa je na voljo »nadgradnja« – model Ascend P8.
Veliki poceni telefoni so redko presenetili, saj večji zaslon zahteva neki higienski minimum, ne da bi izpadel ceneno. Prav na tem testu jih večina pade, saj je pike nemogoče skriti, če je diagonala zaslona velika, ločljivost pa nizka. Lumia 640XL se v tem pogledu drži kar dobro, saj ima 5,7-palčni zaslon, ki sliko kaže pri 720 x 1280. Ta kombinacija zadostuje za soliden zaslon, ki kaže pike le ob risanju besedila, in še takrat niso tako vidne kot pri kakšnem poceni velikem »kitajcu«.
Sonyev telefon Xperia E4g je 4G različica telefona E4, ki je cenovno dokaj ugoden, a je varčevanje pri komponentah preveč očitno. Začne se z zaslonom, ki kaže sliko v ločljivosti 480 × 854, a je tako moten in spranih barv, da je težko verjeti, da gre za izdelek, ki se imenuje Xperia. Pri oblikovanju, ki je nerodno, ni veliko bolje, saj je prednja stranica ločena od preostalega dela ohišja. Prednje steklo je po nepotrebnem izpostavljeno in ovitek je pri E4g nuja.
Asus je, milo rečeno, zanimivo podjetje, saj zna narediti vrhunske izdelke, ki jih konkurenca težko dosega (glej Nexus 7). Toda v podjetju so tudi oddelki, ki delajo naprave po načelu »skušajmo pokriti vse možne sestave in cenovne postavke«. Tako smo priča nenehnim različicam sedempalčnih tablic in celotni falangi telefonov Zenfone. Tokrat smo dobili v roke tistega z zaporedno številko 2, a ker gre za eno od dveh različic tega telefona, je treba omeniti, da je šibkejša. V našem modelu namreč računa Intelov 1,83 GHz procesor s štirimi jedri, ki ima na voljo 2 gigabajta pomnilnika. Seveda so v Asusu naredili telefon, ki ga žene Atom pri 2,3 GHz in ima na voljo 4 gigabajte pomnilnika.
G4 je najboljši telefon, kar jih je LG kdaj poslal iz svojih tovarn. Prav tako je očitno eden zadnjih izdelkov večjih androidnih izdelovalcev, ki se še drži smernic, ki jih drugi počasi opuščajo. G4 ima namreč zamenljivo baterijo, ki nas s 3000 mAh mirno pripelje čez dan. G4 ima prav tako režo za kartico MicroSD, ki na najdražjih modelih počasi umira. Kar zadeva shrambo, je treba LG pohvaliti, saj ima G4 32 gigabajtov prostora. Tudi s pomnilnikom niso varčevali, saj ga je zajetne tri gigabajte, ti pa skupaj s šestjedrnim (da, Snapdragon 808 ima šest jeder in je bil narejen prav za G4) omogočijo odlično izkušnjo. Strojna moč in posodobljena androidna preobleka sta namreč kombinacija, ki se dostojno meri s Samsungovo Galaksijo S6. Enako je z zaslonom, ki krasi G4 in bi bil mirno lahko razglašen za najboljšega. A kaj, ko Samsungov Amoled omogoči nekoliko bolj žive barve. G4 je tudi prvi LGjev telefon, ki se lahko pohvali z zares dobro kamero, ki jo brez težav postavimo ob bok Samsungu in Sonyju. 16-megapiksno tipalo snema lepe slike tudi v temnejših razmerah in osemmegapiksna prednja kamera brez težav dela ostre avtoportrete.
Preizkušanje tablic, ki jih izdelajo izdelovalci prenosnikov, je vedno zanimiva izkušnja. V takih primerih se namreč združita razmišljanje pred mobilno revolucijo in po njej. Rezultati so bili do zdaj bolj mešani, a je to, da ti izdelovalci še vztrajajo, dobrodošlo.
Samsung je svoje naprave z oznako A nastavil dobro in nekaj iteracij je zamisel lepo peljalo naprej. Zdaj ima to oznako tudi tablica, ki naj bi skušala za malo denarja dostaviti nadpovprečno izkušnjo. Telefonom z oznako A je to namreč uspevalo.
Microsoft je ob najavi Windows 10 letošnjo pomlad naznanil, da bodo nova Okna tekla tudi na mini računalniku Raspberry Pi 2. Dočakali smo predogledno različico in si ogledali, kaj prinaša in kako ga lahko primerjamo z ostalimi distribucijami, ki delujejo na priljubljeni Robidi.
Nikon je svoj sistem brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi, imenovan preprosto One, predstavil pred slabimi štirimi leti. Takrat smo zapisali, da gre za zanimiv sistem, ki bo lahko ponudil predvsem majhne aparate in objektive, a nas je hkrati tudi zmotila velikost tipala, ki ima faktor povečave goriščnice kar 2,7. Seveda je zaradi majhne velikosti tipala toliko lažje narediti majhen aparat ter majhne objektive, a vseeno smo bili skeptični.
Računalništvo se že od samega začetka ukvarja s tem, kako čim več računske moči spraviti v čim manjšo obliko. V zadnjih letih smo dočakali tudi računalnike, ki so zapakirani v obliko »ključka« – na preizkusu smo imeli Intelov primer.
O pametnih urah pišemo že skoraj dve leti, toliko časa je že namreč od tega, kar je Samsung predstavil uro, ki so ji nadeli oznako »pametna«. Zdaj jih izdelujejo vsi elektronski velikani, pa vendar je šele (zelo) majhno podjetje iz nje naredilo uporaben izdelek.
Naj izbira poslovnega projektorja ne bo igranje iger na srečo. Pred nakupom projektorja je zato treba spoznati osnovne pojme in lastnosti, ki jih vsekakor velja proučiti. Oboroženi z znanjem namreč ne moremo izbrati slabega projektorja (ali drugega izdelka).
Predstavitev vsebin s projektorjem ima svoj čar. Ne le, da v sliki z veliko diagonalo lahko navadno uživa večje število ljudi, nanje pusti tudi vtis. Torej si vsebino zapomnijo. V sodobnem poslovnem svetu je na stranke in/ali poslovne partnerje preprosto treba narediti dober vtis, saj se le tako lahko nadejamo uspešnega poslovanja oziroma sodelovanja. Predstavitev dejavnosti je pomembna tako vsebinsko kot praktično – sama izvedba predstavitve v sobi z velikim zaslonom je vendarle bolj impresivna.
V zadnjih nekaj letih nas tekma dolgih goriščnic oziroma čim večjega razpona zuma nekoliko spominja na nekdanjo tekmo v megapikslih. Pri teh so proizvajalci končno nekako odnehali, delno tudi zato, ker so že vsi aparati prišli do vrtoglavih ločljivosti. No, pri zumih tudi gremo v to smer – novi prvak v tej tekmi je Nikonov Coolpix P900, ki ima kar 83-kratni zum.
Nikonov novi D7200 je naslednik modela D7100, ki je bil, jasno, naslednik modela D7000 izpred petih let. Gre za aparate, namenjene zahtevnim domačim oziroma amaterskim uporabnikom, a se povsem dobro odnesejo tudi pri profesionalni rabi. Sicer jih od profesionalne rabe loči predvsem velikost tipala. V tem primeru gre za tipalo s faktorjem goriščnice 1,5, dražji modeli imajo po navadi tipalo polne velikosti.
Nikonov D5500 se uvršča v sredino zrcalnorefleksnih fotoaparatov, namenjenih amaterskim fotografom, torej aparatov, ki uporabljajo manjše tipalo od klasičnega Leica formata. Nad njim je po zmogljivostih (in ceni) model D7200, pod njim pa D3200 (ravno v teh dneh prihaja tudi njegov naslednik).
Pred sedmimi leti je bil Asusov prvi EEE PC, torej začetnik t. i. netbookov, pravo malo presenečenje. Tudi v našem uredništvu si ga je omislilo kar nekaj sodelavcev. Bil je podhranjen v vseh mogočih pogledih, tipkovnica je bila izredno majhna, a je bil hkrati tudi izredno poceni. Netbooki so se v naslednjih letih vztrajno dražili, zdaj so jih nekako »povozile« tablice (delno pa tudi pametni telefoni).
HP pri nas ponuja za vsak računalnik kar širok izbor konfiguracij – navzven enak računalnik lahko dobimo z veliko različnimi procesorji, grafičnimi karticami, pogoni itd. To velja tudi za preizkušenega ProBook 470 G2. Testirani model sodi med najbolj opremljene prenosnike s to oznako, na hitro je izredno podoben modelu ProBook 470, ki smo ga preizkusili pred nekaj meseci.
Ko smo lani preizkusili Lenovov ultratanek poslovni prenosnik Thinkpad X1 Carbon, smo bili nad njim načelno navdušeni, najbolj nas je pravzaprav razočarala tipkovnica. V imenu preprostosti, oblikovanja ali česarkoli že so uvedli kup nesmislov, od združevanja nekaterih tipk do zniževanja za celo vrstico tipk Fn. Nad tem smo se pritoževali vsi preizkuševalci in nemalo uporabnikov.
Novi Microsoft je precej bolj ponižno podjetje, kot v časih dominacije Oken in PCjev. Mobilne naprave in splet so znova neosvojeno področje, namizju pa grozijo stare in nove alternative. Za vrnitev na pota stare slave pri Microsoftu pripravljajo prenovljen operacijski sistem, katerega del bo tudi čisto nov brskalnik, Microsoft Edge.
Slovenci imamo izumljanje koles v krvi. Najstarejše najdeno leseno kolo na svetu je iz naših krajev. Janez Puh, ki je konec 19. in v začetku 20. stoletja sestavljal najprej kolesa, nato pa jih opremljal z motorji z notranjim izgorevanjem ter z njimi zaslovel po celotni Avstro-Ogrski, je bil naše gore list. Po njegovih stopinjah hodi Niko Klanjšek, ki v duhu današnjih dni kolesa opremlja z električnimi motorji.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
