Nikonov model P600 je bil lani s 60-kratnim razmerjem med skrajnima goriščnicama rekorder svojega razreda, a njegov naslednik danes sodi med povsem povprečne zmogljive aparate. Premagal ga je tako Canon s svojim 65-kratnim objektivom, Nikon pa je pred nekaj tedni predstavil tudi model s kar 83-kratnim zumom. Tako ostaja P610 povprečnež, ki to ni.
Olympus že nekaj časa ponuja zmogljive žepne aparate, namenjene zahtevnejšim uporabnikom, ki pa si želijo aparat tudi shraniti v žep. Temu segmentu nekako pravimo segment »zum za popotnike«, saj gre za prilagodljive aparate s širokim razponom goriščnic, ki pa so kljub temu dovolj majhni in lahki, da jih lahko hitro in enostavno pospravimo. Tak je tudi model SH-1, ki je že nekaj časa na trgu.
Olympus je bil med prvimi, ki so že pred leti ponudili majhne žepne, vodotesne fotoaparate, pravzaprav so imeli do zdaj res veliko različnih odpornih modelov. Tak je tudi novi Tough TG-3, ki uradno zdrži potop do petnajst metrov globine in padec na trda tla z dobrih dveh metrov. Pri potopu sicer na splošno velja, da lahko brez težav računamo tudi na kak meter več, pri padcu na tla pa raje kaj manj.
Olympusov E-PL7 je na trgu že nekaj časa, gre pa za šesti aparat v njihovi liniji kompaktnih digitalnih aparatov z izmenljivimi objektivi, imenovani PEN. Aparati PEN že od začetka merijo na nekoliko zahtevnejše uporabnike, ki cenijo prilagodljiv aparat z razmeroma majhnim ohišjem. Ohišje spominja na starejše analogne aparate, čeprav ima kar nekaj tipk in kolesc. Je zelo kakovostno, v osnovi iz kovine z gumijastimi dodatki, bi si pa želeli nekoliko bolj odebeljeno držalo na desni strani.
Telefonov, ki so odporni proti padcem, je vedno manj. Praktično nemogoče je zagotoviti, da bo pametni telefon varen ob rabi v težkih razmerah. Največ krivde za to je seveda mogoče pripisati zaslonu, ki je s svojo stekleno površino najbolj ranljiva točka teh naprav. Največ, kar je mogoče doseči pri pametnih telefonih, sta vodotesnost in odpornost proti prahu. To dvoje se je v zadnjih dveh letih znašlo v skorajda vseh Sonyjevih telefonih in kar nekaj konkurence je temu trendu sledilo. Proti udarcem pa je pametne telefone praktično nemogoče zavarovati. Največ, kar lahko naredijo izdelovalci, je to, da zasnujejo debelejše ohišje, nato pa upajo na najboljše. Pri tej taktiki gre za to, da je enako visoko varnost mogoče zagotoviti vsakemu telefonu, če ga oblečemo v ustrezno ohišje/plastiko/gumo.
Samsung je s prvim kovinskim telefonom Alpha nakazal novo smer snovanja svojih mobilnih naprav, s katerimi se bodo skušali spoprijemati tekmeci, ki jim poveljuje Apple s telefonom iPhone 6. Alphi sledi nižjecenovna serija A, natančneje telefona Galaxy A3 in A5. Pobliže smo si ogledali prvega, ki bi ga lahko poimenovali tudi Samsung Galaxy Alpha Mini.
HTC je spet presenetil, saj je zopet našel zelo kakovostno in prijetno mešanico gume in plastike. Desire 820 v roki deluje odlično in ko ga primerjamo z nekaterimi izdelki kitajskih podjetij, je lažje razumeti, zakaj so telefoni HTCja, Sonyja in LGja narejeni dosti bolje. Desire je tudi lep telefon, ki ga krasijo preproste linije in barvne kombinacije. Ohišje je ene barve, izbiramo pa lahko med različnimi barvami prednje obrobe.
Očitno so v Lenovu ravno modelu Vibe X2 namenili največ pozornosti. Najbolj so se potrudili pri oblikovanju, ki je med vsemi mobilnimi napravami tega izdelovalca daleč najlepše. Ohišje je narejeno iz treh plasti in vsaka je druge barve. Telefon je mogoče dobiti v različnih barvnih kombinacijah in videz je všečen. Predvsem gre za nov pristop, za katerega upamo, da se bo obdržal, saj plasti ustvarijo prijetno ohišje. Telefon je tudi nadvse lahek in tanek, žal tudi zaradi baterije, ki zmore le 2300 mAh, to pa je za današnje čase zelo malo.
Strojno je Lenovov Vibe Z2 Pro zmogljiva naprava, saj se lahko pohvali s specifikacijami, ki so trenutno na voljo v najboljših telefonih. Procesor Snapdragon 801 s štirimi jedri računa pri 2,5 GHz in ima na voljo tri gigabajte pomnilnika. Shrambe je zajetnih 32 gigabajtov in Lenovo se je zlahka odločil, da v telefonu ne bo prostora za kartico micro SD.
Microsoft s pisarniškim paketom Office sledi Googlu in Applu z načrtom, ki bi uporabniku omogočal urejanje dokumentov, preglednic in predstavitev z različnimi napravami hkrati. Zadnji kamenček v mozaiku je nova različica Pisarne za računalnike z operacijskim sistemom OS X.
Bojda postaja svet vse manjši. V Sloveniji, kjer velika večina prebivalcev razmeroma dobro razume angleščino, je to morda res, tam, kjer govorijo kak večji jezik, pa nekoliko manj. A računalniški velikani že dlje časa vztrajno rušijo tudi jezikovne meje.
Z Ninite enostavno in naenkrat namestimo vse zastonjske programčke, ki bi jih želeli imeti, pri tem pa smo lahko povsem brez skrbi, da bi se nam med nameščanjem skrivaj pretihotapil kak odvečen program.
Zbližanje namiznega in mobilnega sveta je neizogibno. Vedno več zmožnosti prehaja iz enega okolja v drugo, podobnosti že davno niso zgolj naključne. Prišel bo dan, ko bo operacijski sistem dejansko neodvisen od naprave, ki ga uporablja. Med čakanjem na prihodnost združimo svetova sami.
Majhnih napravic, ki merijo temperaturo doma in njegove zunanjosti, imamo vsi polno, malce manj pa so razširjeni modeli, ki se povezujejo s pametnimi telefoni. Tokrat smo preizkusili drug tak model.
Zahtevni računalniški uporabniki s pridom izkoriščamo več monitorjev, če ne drugega, hitro vprežemo kakega starejšega, ki občutno razširi uporabno površino. A današnji prenosniki imajo večinoma le en izhod HDMI, v katerega lahko priključimo zunanji monitor – kaj pa, če bi želeli priključiti dva?
Avtomobile kradejo, mar ne?, bi lahko rekli. In odgovorili – da, res jih. Morda (toda res le »morda«) bo pomagalo, če ga lahko vsaj izsledimo, in kaj je boljšega, če nam pri tem pomaga nekaj sodobne tehnologije slovenskih razvijalcev?
Širokopasovni internet je danes samoumeven, tudi v Sloveniji in celo zunaj velikih mest. Optične kable vkopavajo tudi na vasi, telefonski, po katerih »teče« xDSL, pa tudi le redko kje zmanjkajo. Pa vendar – zgodi se, da »žic« kje tudi ni, ali pa so prestare in s tem prepočasne. Morda pa ravno tam deluje LTE?
Logitech se že vrsto let trudi z univerzalnimi daljinci Harmony, ki so na trgu precej uspešni in priljubljeni, ponašajo pa se tudi s široko podporo in preprostim upravljanjem. Pred leti je Logitech predstavil drugačen način univerzalnega upravljalnika, ki namesto na samem daljincu temelji na centralni enoti. Ta omogoča tudi brezžično povezavo s telefoni in tablicami, ki tako postanejo dodatni upravljalci.
Število projektorjev s sposobnostjo prikaza slike v ultra visoki ločljivosti 4K/UHD, ki jih lahko kupimo pri trgovcih v Sloveniji, preštejemo na prste ene roke. A omejena ponudba še zdaleč ne pomeni, da gre za slabe izdelke. Nasprotno, če si želimo res veliko in kakovostno sliko, jo bomo precej lažje dosegli z naložbo nekaj tisočakov v 4K projektor kot pa z nakupom 4K televizorja.
Pred približno pol leta smo preizkusili LGjev široki monitor z razmerjem stranic 21 : 9 in zelo visoko ločljivostjo. Zdaj smo preizkusili njegovega ukrivljenega naslednika, ob bok pa smo mu postavili primerljivi Philipsov model.
Samsungova serija telefonov Galaxy S je uspešnica že od prvega modela naprej, a ni mogoče spregledati, da se zanimanje za »Ske« z leti zmanjšuje, saj ljudje v novih modelih ne najdejo več revolucionarnih novosti. Morda bo to spremenil Galaxy S6 Edge, ki smo ga preizkusili tokrat.
Kako si izdelamo svojo omrežno podatkovno shrambo? Katere so prednosti domačega NASa?
O strežnikih NAS smo že veliko pisali, tokrat smo se podali tudi v izdelavo lastne rešitve. Ob tem smo preverili, kaj trenutno ponujajo izdelovalci manj zahtevnim domačim uporabnikom.
Omrežni diski (NASi) so med največkrat preizkušanimi napravami v Monitorju. Z razlogom - še vedno se razvijajo, konkurenca je velika, hkrati pa je na naših računalnikih vedno več fotografij, glasbe in filmov, ki bi jih želeli shraniti. Nekam na varno.
Druga Ricohova naprava, ki smo jo ta mesec preizkusili, je Aficio SP3510dn. Meri na podobne uporabnike kot cenejši SP311dn, torej na domače uporabnike oziroma na majhne pisarne z nekaj uporabniki, ki potrebujejo enostavno lasersko napravo. Tiskalnik je dovolj majhen, da ne bo zavzel preveč prostora na mizi, je le malenkost večji od prej omenjenega SP311dn.
Ricoh je kar znano ime med laserskimi tiskalniki, tokrat smo preizkusili dve razmeroma novi napravi. Manjša in cenejša je model SP 311dn. Gre za razmeroma majhen, štirioglat tiskalnik, namenjen domačim uporabnikom in majhnim pisarnam, kjer ni potrebe po prevelikih količinah izpisov. Po besedah izdelovalca je največja priporočena mesečna zmogljivost 20.000 strani, v praksi se priporoča dobrih 3000 strani na mesec.
Samsung se je na upad prodaje svojih telefonov začel odzivat z napravo Alpha, ki je skušala uvesti novo smernico oblikovanja korejskega giganta. To je Alphi tudi uspelo, saj je šlo za tanek, skorajda železen telefon, ki je imel bolj malo skupnega z linijo Galaxy S. Šlo je tudi za enega lepših telefonov, ki so prišli iz Samsungovih tovarn. Alpha je bila odgovor na kitajske izdelovalce, kot je Xaomi, ki so začeli z lepšimi in cenejšimi telefoni spodjedati Samsungov profit. Alpho so sicer v Samsungu ukinili, a so jo nemudoma nadomestili z linijo A in najprej smo dobili v roke model A5.
LG L50 je telefon, ki ga ne bi smelo biti, oziroma ne bi smel biti na voljo leta 2015. Gre za tako podhranjen kos strojne opreme, da se ob njegovi rabi vrnemo nekaj let nazaj. V čas, ko strojna oprema operacijskega sistema Android ni mogla gladko gnati. L50 poganja Mediatekova kombinacija jeder Cortex A7, ki so že tako namenjena varčnemu delovanju. Gre za dve 1,3 GHz jedri, ki imata na voljo le 512 megabajtov pomnilnika. Slednjega v megabajtih leta 2015 ne bi smeli več šteti in kombinacija s procesorji je resnično porazna.
Tokratna telefona LG sta si cenovno zelo blizu, saj je med njima le deset evrov razlike. Drugače sta oba nižjega razreda, a sta si strojno tako različna, da je težko verjeti, da nosita enak logotip. Nekaj podobnosti sicer še je med njima in največja je zaslon.
To, da so pametni telefoni nadomestili žepne fotoaparate, je jasno že nekaj let in glede na napredek optike v mobilnih napravah tudi ni več presenečenje. Seveda sama kakovost slik še vedno ni na ravni boljših žepnih fotoaparatov, to je še posebej vidno v slabših svetlobnih razmerah. Kljub temu so moderni pametni telefoni zmožni s svojo zadnjo kamero zajeti lepe fotografije, a smo počasi prišli do točke, ko je kakovost slik bolj omejena s prostorom za lečo in senzor. Pred tem so bile slabše slike s telefonov predvsem posledica nedorasle tehnologije, zdaj pa smo trčili ob zid fizikalnih zakonov. To je morda tudi eden od razlogov, zakaj so izdelovalci začeli več pozornosti posvečati prednjim kameram. Ti kosi opreme so bili namenjeni predvsem videoklicem in so vedno zaostajali za zadnjo kamero. Z njimi je bilo sicer mogoče tudi slikati, a so bile slike, zajete s prednjo kamero, še ne dolgo tega na ravni fotoaparatov iz prvih mobilnih telefonov. V zadnje pol leta smo priča telefonom, ki imajo na prednji strani vedno zmogljivejše kamere. Prvega smo preizkusili prejšnji mesec, ko smo imeli v rokah Lumio 735, ki je imela na prednji strani 5-megatočkovno kamero.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
