Število projektorjev s sposobnostjo prikaza slike v ultra visoki ločljivosti 4K/UHD, ki jih lahko kupimo pri trgovcih v Sloveniji, preštejemo na prste ene roke. A omejena ponudba še zdaleč ne pomeni, da gre za slabe izdelke. Nasprotno, če si želimo res veliko in kakovostno sliko, jo bomo precej lažje dosegli z naložbo nekaj tisočakov v 4K projektor kot pa z nakupom 4K televizorja.
Pred približno pol leta smo preizkusili LGjev široki monitor z razmerjem stranic 21 : 9 in zelo visoko ločljivostjo. Zdaj smo preizkusili njegovega ukrivljenega naslednika, ob bok pa smo mu postavili primerljivi Philipsov model.
Samsungova serija telefonov Galaxy S je uspešnica že od prvega modela naprej, a ni mogoče spregledati, da se zanimanje za »Ske« z leti zmanjšuje, saj ljudje v novih modelih ne najdejo več revolucionarnih novosti. Morda bo to spremenil Galaxy S6 Edge, ki smo ga preizkusili tokrat.
Kako si izdelamo svojo omrežno podatkovno shrambo? Katere so prednosti domačega NASa?
O strežnikih NAS smo že veliko pisali, tokrat smo se podali tudi v izdelavo lastne rešitve. Ob tem smo preverili, kaj trenutno ponujajo izdelovalci manj zahtevnim domačim uporabnikom.
Omrežni diski (NASi) so med največkrat preizkušanimi napravami v Monitorju. Z razlogom - še vedno se razvijajo, konkurenca je velika, hkrati pa je na naših računalnikih vedno več fotografij, glasbe in filmov, ki bi jih želeli shraniti. Nekam na varno.
Druga Ricohova naprava, ki smo jo ta mesec preizkusili, je Aficio SP3510dn. Meri na podobne uporabnike kot cenejši SP311dn, torej na domače uporabnike oziroma na majhne pisarne z nekaj uporabniki, ki potrebujejo enostavno lasersko napravo. Tiskalnik je dovolj majhen, da ne bo zavzel preveč prostora na mizi, je le malenkost večji od prej omenjenega SP311dn.
Ricoh je kar znano ime med laserskimi tiskalniki, tokrat smo preizkusili dve razmeroma novi napravi. Manjša in cenejša je model SP 311dn. Gre za razmeroma majhen, štirioglat tiskalnik, namenjen domačim uporabnikom in majhnim pisarnam, kjer ni potrebe po prevelikih količinah izpisov. Po besedah izdelovalca je največja priporočena mesečna zmogljivost 20.000 strani, v praksi se priporoča dobrih 3000 strani na mesec.
Samsung se je na upad prodaje svojih telefonov začel odzivat z napravo Alpha, ki je skušala uvesti novo smernico oblikovanja korejskega giganta. To je Alphi tudi uspelo, saj je šlo za tanek, skorajda železen telefon, ki je imel bolj malo skupnega z linijo Galaxy S. Šlo je tudi za enega lepših telefonov, ki so prišli iz Samsungovih tovarn. Alpha je bila odgovor na kitajske izdelovalce, kot je Xaomi, ki so začeli z lepšimi in cenejšimi telefoni spodjedati Samsungov profit. Alpho so sicer v Samsungu ukinili, a so jo nemudoma nadomestili z linijo A in najprej smo dobili v roke model A5.
LG L50 je telefon, ki ga ne bi smelo biti, oziroma ne bi smel biti na voljo leta 2015. Gre za tako podhranjen kos strojne opreme, da se ob njegovi rabi vrnemo nekaj let nazaj. V čas, ko strojna oprema operacijskega sistema Android ni mogla gladko gnati. L50 poganja Mediatekova kombinacija jeder Cortex A7, ki so že tako namenjena varčnemu delovanju. Gre za dve 1,3 GHz jedri, ki imata na voljo le 512 megabajtov pomnilnika. Slednjega v megabajtih leta 2015 ne bi smeli več šteti in kombinacija s procesorji je resnično porazna.
Tokratna telefona LG sta si cenovno zelo blizu, saj je med njima le deset evrov razlike. Drugače sta oba nižjega razreda, a sta si strojno tako različna, da je težko verjeti, da nosita enak logotip. Nekaj podobnosti sicer še je med njima in največja je zaslon.
To, da so pametni telefoni nadomestili žepne fotoaparate, je jasno že nekaj let in glede na napredek optike v mobilnih napravah tudi ni več presenečenje. Seveda sama kakovost slik še vedno ni na ravni boljših žepnih fotoaparatov, to je še posebej vidno v slabših svetlobnih razmerah. Kljub temu so moderni pametni telefoni zmožni s svojo zadnjo kamero zajeti lepe fotografije, a smo počasi prišli do točke, ko je kakovost slik bolj omejena s prostorom za lečo in senzor. Pred tem so bile slabše slike s telefonov predvsem posledica nedorasle tehnologije, zdaj pa smo trčili ob zid fizikalnih zakonov. To je morda tudi eden od razlogov, zakaj so izdelovalci začeli več pozornosti posvečati prednjim kameram. Ti kosi opreme so bili namenjeni predvsem videoklicem in so vedno zaostajali za zadnjo kamero. Z njimi je bilo sicer mogoče tudi slikati, a so bile slike, zajete s prednjo kamero, še ne dolgo tega na ravni fotoaparatov iz prvih mobilnih telefonov. V zadnje pol leta smo priča telefonom, ki imajo na prednji strani vedno zmogljivejše kamere. Prvega smo preizkusili prejšnji mesec, ko smo imeli v rokah Lumio 735, ki je imela na prednji strani 5-megatočkovno kamero.
Samsungov telefon, ki ima v imenu Active, je namenjen bolj robustni rabi in naj bi v rokah dajal občutek naprave, ki se ne bo tako hitro uničila. Tokratni Galaxy S5 Active je odporen proti prahu in vodi, a to leto ni več taka novost, saj se lahko z enakimi lastnostmi pohvali že »navaden« S5. Model Active ima tako še bolj ojačane robove ohišja in fizični androidni gumb na pritisk. Drugače gre strojno za enak telefon, kot je S5, saj ga žene 2,5 GHz štirijedrni procesor, ki podatke meče v dva gigabajta pomnilnika. Vse skupaj krmili Android 4.2.2., oblečen v Samsungovo preobleko TouchWiz. Slednja je tokrat nekoliko prilagojena telefonu Active, saj ima naprava poleg fizičnih androidnih gumbov in gumbov za vklop in izklop ter uravnavanje glasnosti dodaten gumb. Pritisk nanj sproži nadzorno ploščo in ta nam pokaže kompas, barometer, temperaturo in bližnjico za baterijo ter štoparico.
Ukrivljeni zasloni. Ta koncept spada v prihodnost, saj bi težko našli znanstvenofantastični film ali nadaljevanko, kjer ne bi tako ali drugače uporabljali takih zaslonov. V izmišljenih svetovih je treba le naznaniti, da ima nekdo ukrivljeni zaslon, in že ga brez težav uporablja. Tako kot je bilo pred letom 2007 moderno reči, da ima nekdo zaslon na dotik in na njem počne čuda stvari. Kako je z zasloni na dotik, zdaj vemo in še zdaleč ne gre za takšno inovacijo, kot jo radi prikažejo futuristični koncepti. Seveda bo napredek naredil svoje in zasloni na dotik bodo enkrat vse to, kar so nam že leta 1989 obljubljale Zvezdne steze. Ukrivljeni nikakor niso tako daleč kot zasloni na dotik, a je poizkusov v to smer vedno več.
Telefonske aplikacije, ki so našim preizkuševalcem ta mesec najbolj ostale v spominu.
Da je Microsoft pod novim šefom čisto drugačen, kot je bil pod Ballmerjem, je že povsem očitno. Že to, da smo kar naenkrat preplavljeni z Micrsoftovimi izdelki za konkurenčne mobilne platforme, ni kar tako.
Oktobra lani je Microsoft izdal prvi predogled težko pričakovanega Windows 10 za računalnike in tablice, zdaj pa je na vrsti predogledna različica Oken za telefone.
HTC Re je nenavaden izdelek za podjetje, ki ga poznamo zgolj kot izdelovalca pametnih telefonov, saj gre za kamero in fotoparat za prosti čas.
Videti je, da so e-bralniki že dosegli vse tiste uporabnike, ki jih take naprave zanimajo, vsi drugi pa bodo s papirnih knjig počasi presedlali na – tablice. To pomeni, da se novosti na področju e-bralnikov v zadnjem času merijo le še v malenkostih. Toda novi Kindle Voyage je kljub temu veliko boljši od predhodnika. In konkurence.
Podjetje Nest sta ustanovila dva nekdanja applovca. Ko je razvilo uporaben »pametni« termostat, pa jih je odkupil Google za nekaj več kot 3 milijarde dolarjev. Pa je termostat res lahko vreden toliko zelencev? Poglejmo.
Kot smo zapisali na prejšnji strani, se je oblikovanje brezžičnih usmerjevalnikov premaknilo k zunanjim antenam in privlačnemu videzu. Oboje se še najlepše vidi prav pri najdražjih modelih, saj nekateri s svojo obliko prav pritegnejo pozornost.
Najnovejši standard brezžičnih povezav sliši na kratico AC in ga letos najdemo pri več kot polovici preizkušenih modelov usmerjevalnikov. Seveda je v isti sapi treba dodati, da bo usmerjevalnik s standardom AC večini domov bolj malo koristil, saj večina odjemalcev, se pravi računalnikov in pametnih naprav, tega standarda še ne razume. Tako kot smo potrebovali nekaj let, da se je na usmerjevalnikih in odjemalcih uveljavil standard n, bo treba za vsenavzoči standard AC še nekaj časa počakati.
Drugi Brotherjev tiskalnik, ki smo ga tokrat preizkusili, je model MFC-J5720DW. Gre za večjega, malenkost zmogljivejšega in seveda tudi malo dražjega brata modela MFC-J4420DW. Tiskalnik je namenjen poslovnim uporabnikom, predvsem manjšim (tudi domačim) pisarnam. Brizgalni modeli so namreč po največjem številu strani, ki jih izdelovalci priporočajo, kljub vsemu daleč za laserskim modelom, tako da niso ravno najprimernejši za okolja, kjer se res množično tiska.
V zadnjem letu smo priča vedno več brizgalnim tiskalnikom, ki merijo tudi na poslovni segment, torej pisarniška okolja. Takih naprav imajo tudi pri Brotherju kar nekaj, zanimivo, da je več takih, ki podpirajo tudi tisk pri velikosti A3. To velja tudi za novi MFC-J4420DW, gre za enega izmed najcenejših takih modelov.
Canonov novi tiskalnik Maxify MB5350 na prvi pogled deluje kot srednje zmogljiva laserska naprava, v resnici pa gre za večopravilni brizgalni tiskalnik višjega cenovnega in zmogljivostnega ranga (to je glede na laserje še vedno razmeroma poceni). Črni tiskalnik je med večjimi brizgalnimi modeli, za to sta med drugim odgovorna tudi dva razmeroma velika predala, v vsakega izmed njiju lahko odložimo do 250 listov. Na vrhu je majhen pladenj samodejnega podajalnika, nanj se lahko naloži do 50 listov, ga pa lahko med neuporabo poklopimo.
Pred časom smo na našem večjem preizkusu brizgalnih tiskalnikov preizkusili tudi HPjev Officejet Pro 8620, zdaj smo se lotili še cenejšega (in rahlo počasnejšega) brata, modela Officejet Pro 8610. Gre za srednje velik večopravilni barvni tiskalnik, namenjen majhnim (tudi domačim) pisarnam. Poleg tiskanja se spozna tudi na optično branje in kopiranje, vgrajen je tudi faks.
Nikon je svojim privržencem postregel z dolgo pričakovanim naslednikom modela D700, ki je ob času predstavitve davnega leta 2008 v svojem segmentu z odličnim tipalom pomenil pravo revolucijo. Pravzaprav gre še danes za povsem zadovoljiv aparat polnega formata (ki ne omogoča zajemanja videa). V vmesnem času sta ga nadomestili seriji 800 in 600, ki sta namenjeni različnemu segmentu kupcev. A njegov številčni naslednik je kljub temu ugledal luč sveta. Tokrat ne povzema najzmogljivejšega hišnega tipala, ki je bil ob svojem času namenjen modelu D700. Gre torej le za številčnega naslednika?
Panasonicova serija fotoaparatov LX je že vse od nastanka leta 2005 spadala med najboljše žepne modele. Odlikovala jih je odlična optika, ki jo je prispevala Leica, široko odprta zaslonka in kljub majhnemu tipalu ne pretiran šum. Posodobitve so prihajale na približno dve leti, zadnja je bila leta 2012 z modelom LX7, zato smo letos nestrpno pričakovali novega člana družine. Pa so nas pošteno presenetili. Na Photokini so namesto pričakovanega LX9 predstavili nekaj bistveno drugačnega – LX100.
Tokrat smo preizkusili dva Hpjeva modela Zbook. Poleg 15-palčnega smo si ogledali še za dober palec manjši model. Ta se je poleg dobremu palcu diagonale zaslona odrekel še kakšni malenkosti (denimo optični enoti), pri tem pa nas je presenetilo, da je občutno lažji in tanjši od večjega brata. V debelino meri dobra dva centimetra. To je glede na opremljenost presenetljivo tanko, tehtnica pokaže 1,6 kg, tudi to je presenetljivo lahko.
Poleg dveh HPjevih prenosnikov iz serije Zbook smo dobili še model Elitebook 840. Gre za poslovni prenosnik, ki se od Zbookov razlikuje predvsem po tem, da ima bolj navadno grafično kartico, za razliko od profesionalnih, namenjenih rabi v CAD in podobnih programih. Obenem je tudi malenkost tanjši, ohišje je tudi slogovno nekoliko bolj vpadljivo. Gre sicer za kakovostno izdelano ohišje iz aluminija in magnezija v sivo-črni kombinaciji.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
