Canonova serija zmogljivih žepnih aparatov PowerShot G že dolga leta predstavlja skoraj žepni nadomestek za aparate DSLR. Gre za trpežne kompaktne modele z veliko kolesci in funkcijskimi tipkami, s katerimi omogočajo hitro in učinkovito delo. Pred dvema letoma so predstavili model G1X, ki je fizični odpornosti in dosegljivim funkcijam dodal še veliko tipalo in optično nekoliko zmogljivejši objektiv, zdaj pa so na trg poslali naslednika, G1X Mark 2.
Fotoaparati, s katerimi lahko fotografiramo (in seveda tudi snemamo video) pod vodo, so v času poletnih počitnic še posebej priljubljeni. Gre za modele, ki so hkrati tudi odporni proti padcem oziroma udarcem in se odlično obnesejo kot družinski aparat. Med boljšimi je bil Canonov model D20, zdaj pa je na voljo že njegov naslednik, model PowerShot D30.
Canon je v svoji liniji DSLR zamenjal tisto, kar je sodilo na rep ponudbe, aparat EOS 1100D – plastični izdelek z nič kaj prepričljivimi specifikacijami in lastnostmi. Ta je tako kot drugi znal sprejeti vse objektive EOS in se je ponašal z odzivnostjo modelov SLR in zelo ugodno ceno. Resda je bil precej za časom, tako po zmogljivostih tipala kot po zajemanju videa pri vsega 720 vrsticah. Njegov naslednik je tu, njegovo imenovanje sledi seriji. 1200D je moderen izdelek, ki še vedno sodi tja, kjer je bil predhodnik – na rep, tako cenovno kot tudi po zmogljivostih.
Profesionalni računalniški monitorji postajajo cenovno vedno bolj dostopni, se pa še vedno najdejo modeli, ki dvigujejo meje kakovosti slike. Preizkusili smo dva taka veljaka, zraven pa še dva modela z druge strani cenovnega spektra.
V Slovenijo so začele tudi uradno prihajati storitve za pretakanje glasbe, ki omogočajo neomejeno poslušanje zajetnih zbirk pesmi. Do pred kratkim je bilo mogoče do teh storitev priti le z nekaj iznajdljivosti, zdaj so nekatere uradno na voljo tudi pri nas.
Od dne, ko so računalniki postali tudi komunikacijske naprave, so spletni brskalniki med najbolj rabljenimi kosi programja. Ne le na namizju, spletni brskalnik je nepogrešljiv spremljevalec tablic in pametnih telefonov. Večinoma je pravzaprav kar brskalnik tisto, kar naredi neko tradicionalno napravo – pametno.
Pametni telefoni nam z namenskimi aplikacijami bolj ali manj uspešno nadomeščajo marsikatero napravo drugega porekla. Ena takih je optični bralnik, na katerega s pametnim telefonom v žepu mirne vesti pozabimo. Aplikaciji podjetja DocuWare solidno zadostita osnovnim potrebam pri delu s fizičnimi dokumenti.
Daleč so časi, ko smo novinarji Applov mobilni operacijski sistem naslavljali s termini, kakršen je mobilna revolucija. Tekmeci so nekdaj inovativen sistem dohiteli in prehiteli, zato vidcem iz Cupertina ni preostalo drugega, kot da trendu sledijo, v upanju, da jim spotoma zopet uspe kvantni preskok, ki jim bo prinesel želeno vodstvo. Je osem Applova srečna številka?
Apple vsako potezo desetkrat premisli, preden jo zares izvede. Na drugi strani je Samsung, ki trg testira s preizkušanjem. Analiza je zanj tujka brez pravega pomena. Zadnji korejski test je velikanska različica tablice s peresom, Galaxy Note Pro.
Intel je junija predstavil osveženo družino procesorjev, ki sliši na tovarniško ime »Haswell Refresh«. Spremembe na površju niso prav velike, večina modelov je poleg nove številčne oznake pridobila 100 MHz višji delovni takt in je tako od dva do tri odstotke hitrejša od predhodnikov. Mi pa smo med njimi našli tudi procesor, ki se zdi idealna izbira za novodobni računalnik. Je zmogljiv in obenem nadvse varčen.
Pozornost javnosti in medijev je zadnjih 7 let uprta v mobilne naprave, ki so v zelo kratkem času prevzele primat na področju zabavne elektronike. Novostim na namiznih sistemih je posvečeno veliko manj pozornosti, a se tudi tu dogaja marsikaj.
Sony zna izdelovati poceni androidne telefone, to je dokazal lani, ko je v tem segmentu na našem preizkusu dobila zlati Monitor Xperia J. V isti sapi je treba dodati, da japonski velikan vsako leto dostavi veliko število telefonov in vsi žal niso tako dobri.
V prejšnji številki smo preizkušali prenosne bluetooth zvočnike in v to kategorijo nedvomno sodi tudi Cambridge Audio Minx Go. Ima tudi večja brata, a sta tolikšna, da ju je težko označiti za prenosna.
Red Pitaya je slovenski večnamenski izdelek, namenjen zlasti merjenju signalov. Priložene aplikacije mu omogočajo, da deluje kot spektralni analizator, osciloskop, signalni generator …. Zanimalo nas je, kako se odreže proti Voltcraftovemu namenskemu osciloskopu, DSO-2202.
Področje namiznih računalnikov je še kar v fazi eksperimentiranja, saj toliko poizkusov v smeri zaslonov na dotik, pa takih in drugačnih kombinacij naprav vse-v-enem prej nismo videli. V zadnjih nekaj letih smo tako nenehno priča napravam, ki imajo zelo nišno uporabno vrednost.
Chromecast je Googlova rešitev že večkrat rešenega problema – kako predvajati video na televizijskem zaslonu. Nič posebnega, boste rekli. Načeloma res, a v Googlu so se problema lotili drugače od konkurence in s tem odprli nove možnosti povezovanja mobilnih naprav, osebnih računalnikov in televizije.
Pametni televizorji ponujajo vse bogatejši nabor vsebin. Te so uporabnikom dostopne ob povezavi televizorja v svetovni splet, dosežemo pa jih podobno kot s pametnih telefonov – ob pomoči v televizor nameščenih aplikacij. S pomembno razliko: zaslon sodobnega televizorja je tako velik, da lahko dejansko postreže s pristnimi užitki ob ogledu video in drugih vsebin.
Tudi današnji televizorji so v resnici računalniki. Seveda, drugače v Monitorju o njih ne bi pisali. No, pravzaprav to velja le za »pametne« televizorje, ki smo jih za pametne poimenovali iz istega razloga kot telefone – vanje lahko nameščamo aplikacije.
Tablice so danes časopis, delovno orodje, digitalna varuška, kuharica, zdravnik, džuboks in še kaj. Med programskimi izdelki, s katerimi oplemenitimo začetni nabor aplikacij, vodijo igre. Logično, saj tablice največkrat rabijo za zabavo. Radi jih imamo starši in otroci, igramo se stari in mladi. Tablice z operacijskim sistemom Android so iz dneva v dan deležne vedno večjih naslovov. Izbira je težka, časa (in prostora) pa premalo.
Po zadnjih podatkih najbolj priljubljene tablice na svetu poganja mobilni operacijski sistem Android. Temu primerna je tudi bera večjim zaslonom prilagojenih aplikacij na tržnici Play. Med sprehodom po njej so se nam vtisnili v spomin naslednji izdelki.
Dovolj je bilo dela, odgovarjanja na elektronsko pošto, prebiranja časopisov in brskanja po spletu. Čas je, da bleščečo Applovo tablico uporabimo v plemenitejše namene. Igrajmo se z njo.
Applov iPad je nedvomno najbolj priznana in uspešna tablica na trgu. Ljubitelji opevajo kakovost izdelave, lepoto naprave, preprost operacijski sistem in bogato tržnico App Store, ki s ponudbo zadovolji še tako zahtevnega programskega sladokusca. Izmed več kot pol milijona programov, ki so bili spisani s tablico iPad v mislih, smo izbrali naslednje.
Ko se znanec odloča o nakupu tablice, mu je v resnici težko razložiti, kaj bo z njo pridobil. Najnatančnejša razlaga je namreč ta, da gre za velik telefon. To, kar je mogoče delati s telefonom, je mogoče delati tudi s tablico, razen telefonirati in pošiljati SMSe. Pa vendar razlaga v resnici ni dovolj natančna.
Čeprav se je Windows Phone že precej uveljavil, marikdo še vedno na pamet trdi, da za platformo ni dovolj aplikacij. Zadnji podatki navajajo, da jih je v trgovini trenutno na voljo že več kot 245.000, kar je vsekakor manj kot na tržnici za Android ali iOS. Drugi očitek meri na kakovost aplikacij, kar je večja težava. Med tisoči aplikacij je kup neuporabnih, grdih in sploh ne prav dobrih, a to lahko rečemo tudi za vse druge tržnice. Poglejmo, katere aplikacije so najboljše, najuporabnejše in najlepše in si jih lahko namestimo uporabniki Windows Phone. Igre pa bomo v tokratnem članku pustili ob strani.
Applov telefon je resda meril na pametne telefone, ki so bili domena zahtevnih uporabnikov, a se je hitro uveljavil kot ena izmed najboljših prenosljivih platform za igre. Po nekaterih podatkih naj bi bil celo največja igričarska platforma vseh časov.
Danes si težko predstavljamo mobilno telefonijo brez morja aplikacij, ki so nam vsak dan na dosegu prstov. Čeprav so pametni telefoni (in tudi dlančniki) že dolgo poznali dodatne programe, je bil prihod iPhona oziroma odprtje trgovine iTunes App Store tisti mejnik, ki je za vedno spremenil dojemanje pametnih telefonov.
Iger in preprostih igric je v trgovini Google Play veliko. Zelo veliko. Večina jih je slabo narejenih ali zavajajočih ali oderuških. Takšno je stanje v vseh mobilnih trgovinah, a kjer je golo število iger tako visoko, se za vsakogar najde dovolj iger, ki so se svojega poslanstva lotile korektno. Tokrat jih bomo izpostavili šest, ki niso plod velikih studiev in so plačljive. Če že delamo seznam odličnih iger, je to treba storiti brez omenjanja iger, ki skušajo prek mikrotransakcij od igralca iztisniti čim več denarja. Tako smo izbrali nekaj starejših iger, za katere velja odšteti nekaj evrov in so zgled dobre prakse igranja na mobilnih operacijskih sistemih.
Ekosistem programja na Googlovem operacijskem sistemu je začel svoje življenje kot divji zahod aplikacij, kjer je bila jasna ločnica med programi, ki jih je naredil Google, in tistimi, ki so jih ustvarili neodvisni razvijalci. Prvih nekaj let je bilo mogoče solidne aplikacije prešteti na prste ene roke, saj resnega zanimanja razvijalcev ni bilo. Stanje se je tako postopoma izboljševalo, dokler nismo v zadnjih dveh letih prišli do točke, ko androidnim aplikacijam nič ne manjka. To je tudi najvišja stopnja razvoja kateregakoli ekosistema aplikacij, saj je največji kompliment za vsako platformo, da o njej lahko rečemo: »ima vse, kar potrebuješ«.
Današnji pametni telefoni (pri čemer lahko »pametni« mirno izpustimo, ker so taki že skorajda vsi) so v resnici računalniki. Nekaterim je uspelo izračunati, da so celo močnejši, kot jih je NASA uporabila za podporo pristanku na Luni. Toda uporabni postanejo šele z množico aplikacij, ki jih lahko namestimo vanje.
Spletni brskalniki so postali več kot le orodje za pohajkovanje po spletu. V njih se družimo s prijatelji, igramo igre, pišemo knjige, poslušamo glasbo in gledamo filme. Ker brskalnika praktično ne zapuščamo več, mar sploh še potrebujemo operacijski sistem? Google pravi, da ne. Z nekaj naslednjimi razširitvami mu nemara kmalu pritrdimo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
