Najžlahtnejše iz spleta
Dandanašnji preživimo levji delež računalniškega življenja v mejah spletnega brskalnika. Z naslednjimi programi, ki delujejo, ne da bi si jih namestili, internetnega orodja v prihodnje sploh ne bomo več zapuščali.
-
-
Najboljši za Applove računalnike
Noben nasvet izmed trikov, ki jih zadnja tri leta objavljamo za uporabnike računalnikov Mac, ne odtehta dobrega programskega pripomočka. Dovolj je le en, pa postane Applov računalnik nepogrešljiv del tehnološko obarvanega arzenala vsakdana prav vsakogar od nas.
-
Brezplačno je najboljše
V časih, ko je vse več ljudi prisiljenih gledati na življenje skozi denarnico, je dobro vedeti, da je kup stvari v računalništvu brezplačnih. To še posebej velja za programsko opremo, kjer se skušajo avtorji in razvijalci dokazati s svojimi zamislimi, temu pa sledijo celo nekatera podjetja. Pripravili smo seznam skoraj sto zelo uporabnih programov za okolje operacijskega sistema Microsoft Windows, ki so za povrh še brezplačni.
-
Programi, aplikacije ali le brskalnik?
Pred (kar nekaj) leti so bila velika uspešnica CD-ROMi s preizkusnimi programi, ki so bili priloženi revijam, ne nujno le računalniškim. Nato se je zgodil internet in množica programov je v trenutku postala dostopna vsem. Danes se zdi, da nas zanimajo le še mobilni telefoni in aplikacije zanje, vendar v resnici izbira za »prave« računalnike ni nič manjša kot včasih. Prej nasprotno.
-
Sony CyberShot W810 in W800
Ta mesec smo od Sonyja dobili na preizkus kar nekaj fotoaparatov, najbolj podobna pa sta si W810 in W800. Na prvi pogled ju je praktično nemogoče ločiti, edina razlika med njima je v objektivu. Sicer gre za žepna aparata preproste oblike z dovolj kakovostnim ohišjem, ki je za malenkost odebeljeno na desni strani, tako da je občutek pri delu z njima za odtenek boljši kot pri večini majhnih žepnih aparatov. Tipk je dosti malo. Aparata sta seveda namenjena manj zahtevnim uporabnikom, je pa lepo videti samostojno tipko za zajem videa.
-
Sony CyberShot WX80
CyberShot WX80 je žepni aparat zelo kompaktnih mer, katerega objektiv se lahko pohvali z zelo dobrim razponom goriščnic v zelo uporabnem območju. Majhno in kakovostno ohišje, zanimiv objektiv in razmeroma slab zaslonček so prva opažanja.
-
Sony CyberShot WX220
Pred dobrim letom dni smo preizkusili Sonyjev žepni aparat CyberShot WX200, zdaj pa smo dobili na preizkus njegovega naslednika, model WX220. Gre za razmeroma majhen aparat, ki brez težav zdrkne tudi v manjši žep, kljub temu pa ponuja kar desetkratni zum. Ohišje aparata je preprosto, a zelo kakovostno, edino, kar nas je zmotilo, je kolesce na zadnji strani, ki deluje tudi kot štirismerna tipka. Raje imamo ločene tipke. Zaslon je povprečno velik (po diagonali meri 6,7 cm), a je med boljšimi. Dovolj je svetel, da ostane motiv viden tudi na močnejšem soncu.
-
Sony CyberShot WX350
Sony WX350 je trenutno optično najzmogljivejši žepni aparat, ko govorimo o razponu goriščnic. Pohvali se lahko tudi z zelo kakovostnim ohišjem, ki je tudi precej prijetno oblikovano.
-
Nikon 1 V3
Ohišje novega paradnega konja med Nikonovimi enicami je povsem na novo zasnovano in tokrat veliko bolj spominja na druge modele te serije. To pomeni, da je v primerjavi s predhodnim modelom izgubilo nekoliko večje držalo in oglato obliko, zaokroženo z izstopajočim digitalnim iskalom.
-
Olympus OM-D E-M10
Olympus se je pred dvema letoma še resneje podal na segment digitalnih brezzrcalnih fotoaparatov z izmenljivimi objektivi. Takrat so predstavili model E-M5, edinega predstavnika nove družine OM-D. Po prestavitvi še zmogljivejšega E-M1 pa smo zdaj dobili na preizkus še tretjega, vstopnega člana družine – model E-M10.
-
Boj za matematično grafični prestol
Verjeli ali ne, povpraševanje po zmogljivih grafičnih karticah so bolj kot odlične računalniške igre v zadnjem letu spodbujale kriptovalute (npr. Bitcoin). Njihovo računanje je namreč zelo zahtevno, v praksi pa ga precej bolje kot osrednji opravljajo grafični procesorji. Izdelovalci na trenutke niti približno niso dohitevali povpraševanja, zato smo nekatere grafične kartice preizkusili šele to pomlad.
-
Najprej hitrost, potem odzivnost
Poplavi pogonov SSD kar ni videti konca, saj izdelovalci še naprej pridno predstavljajo vedno nove modele, ki so še kanček hitrejši ali zmogljivejši od predhodnikov. Razlike pa so, relativno gledano, vedno manjše.
-
Močan zvok
Na mobilnih napravah sta dve komponenti, ki sta zaenkrat omejeni zaradi fizične velikosti teh izdelkov. Prva je kamera, ki zaradi fizikalnih omejitev ne bo nikoli dosegla kakovosti večjih naprav, a ji izdelovalci pomagajo s programsko opremo. Druga komponenta so zvočniki.
-
Mobilni recepti
Pametni telefoni imajo pamet, zato znajo precej več od običajnega odgovarjanja na klice, pošiljanja sporočil in občasnih fotografskih seans. Opremljeni z mnoštvom tipal so primerni za samodejna opravila, ki uporabniku na dnevnem redu lajšajo življenje z njimi. Po avtomatizaciji s plačljivim Taskerjem, ki ga uporabljamo že vrsto let, je napravam z operacijskim sistemom Android na voljo tudi storitev IFTTT.
-
Brezžični hitrostni prvak
Če v spletne iskalnike vpišemo izraz usmerjevalnik (oziroma njegov angleški prevod) in pogledamo med fotografije, je prva naprava, ki se pokaže, Linksysov stari, a legendarni WRT54G oziroma njegove izpeljanke. Po več letih pa je končno prišel naslednik.
-
Dostopno računalništvo
Živimo v časih, ko mora vedno več ljudi opravljati nakupe racionalno, če ne želi zaiti v finančne škripce, zato se krepi tudi ponudba povprečnemu žepu dostopnejših računalniških komponent. V Monitorjev laboratorij je prispela AMDjeva nova platforma AM1, ki obljublja polnokrvne osebne računalnike, ki stanejo vsega tam okrog dvesto evrov.
-
Za pozabljivce
Slovenski snovalci Chipola so svoj izdelek financirali prek spletnih dveri Kickstarter. Lani so zaprosili za 15 tisoč dolarjev. Dobili so jih 293 tisoč. Za svojevrstnen »obesek za ključe«.
Objavljeno: 27.5.2014 | Avtor: Anže Tomić | Monitor Junij 2014 -
Bleda imitacija
Asus nas tu in tam razjezi, saj dostavi kakšno napravo, ki je očitno narejena le zato, da z njo zapolnijo določeno cenovno točko. Ti izdelki so nadležni, ker kupcem v znanih oblikah ponujajo slabšo izkušnjo.
-
Le še aplikacije
Tablični trg obvladuje iPad, ki z deset- in osempalčnim modelom predstavlja vrh ponudbe teh naprav. Na androidni strani je največ uspeha dosegel sedempalčni Nexus 7, druge velikosti androidnih tablic pa še niso dočakale naprave, ki bi se prodajala zares dobro.
-
Težka mehanizacija je boljša
Med androidnimi napravami so začeli nastajati izdelki z imeni blagovnih znamk, ki jih prej nismo opazili med zabavno elektroniko. V to kategorijo spada tudi podjetje Caterpillar (CAT), ki je najbolj znano po izdelavi gradbenih strojev.
-
Za dolge proge
Nokia je vedno znala prodajati poceni telefone, ki so ji sicer nosili manjši dobiček, a je to vedno nadoknadila s številom prodanih kosov. Po uspehu cenejših Lumij 520 in 6230 so zdaj Finci v konkurenco poslali še poceni telefon z velikim zaslonom.
-
Dvoboj težkokategornikov
Najvišji cenovni razred telefonov z operacijskim sistemom Android je razdeljen na štiri dele. Samosvoje plujejo Googlovi telefoni Nexus, preostala tri mesta pa pripadajo Samsungu, HTCju in Sonyju.
-
Ukrivljeno je lepo
Verjetno ste že opazili, da so zadnje čase »moderni« ukrivljeni telefoni, zdaj tudi televizorji. In da ni več »moderna« skovanka 3D, temveč 4K. Oboje premore novi Samsungov televizor, ki smo ga preizkusili.
-
Nikon Coolpix P600
Nikon Coolpix P600 je trenutni rekorder v optični povečavi in zapisati velja, da gredo te številke vedno bolj pretirano v nebo. Kljub temu najboljšim uspeva ohranjati dostojno kakovost. To pomeni, da gre za zmogljivo optiko in izdelovalci v doseganje teh številk vlagajo precej truda. Veliko bolj bi si želeli, da bi se njihovi inženirji posvetili boljši svetlosti objektiva in širšemu širokemu kotu. Razlike med velikimi povečavami so neznatno majhne, saj tu obvelja enostavna kmečka matematika.
-
Nikon Coolpix S9700
Nikon je z aparati serije S9000 ponudil odlične žepne optično zmogljive modele, ki pa kljub kakovostni izdelavi in zajetih fotografijah nikoli niso ponujali ročnih in polsamodejnih načinov. Tako so od konkurentov vedno nekoliko odstopali po preprostosti rabe. To smo delno tudi hvalili, saj uporabniki takih aparatov redko segajo po ročnih nastavitvah.
-
Nikon Coolpix AW120
Nikon AW doživlja že drugo evolucijsko posodobitev. Tako kot prva je na prvi pogled dokaj neopazna, ko pa se aparatu malo bolj posvetimo, opazimo, da gre za stopnjo boljše žepno fotografsko orodje, ki se ne boji skrajnih razmer, a se znajde tudi na kopnem.
-
Sony CyberShot DSC - HX400V
Gre za naslednika modela HX300, ki ostaja v osnovi precej podoben predhodniku, pridobil pa je priključka za zunanjo bliskavico in zunanji mikrofon, zato so možnosti dela z njim razširjene.
-
Sony Cyber-shot DSC - HX60V
Sony HX je bil nekaj časa rekorder v razponu goriščnic v žepnem razredu, tokrat pa ga je kar nekaj konkurenčnih modelov že dohitelo. Pri preizkusu predhodnika smo naleteli na nekaj programskih težav, a so jih v Sonyju tokrat odpravili. Aparat večinoma ostaja zelo podoben, zato gre pravzaprav za manjšo osvežitev, ki se nanaša na programsko delovanje naprave, podprto z novim zmogljivejšim procesorjem.
-
Nikon Df
Nikonov novi digitalni zrcalno-refleksni aparat Df je eden izmed najmanj hvaležnih aparatov za preizkušanje oziroma ocenjevanje, saj je močno polariziral strokovno javnost oziroma vse, ki veliko pišemo o fotografiji. Pa pojdimo lepo počasi. Aparat na videz močno spominja na stare Nikonove analogne aparate, predvsem iz profesionalne serije F, kjer so model F3 (na katerega novi Df še najbolj spominja) izdelovali vse do leta 2001. Ohišje je zelo kakovostno, narejeno iz magnezijeve zlitine in ponekod prekrito s kakovostno plastiko in gumo.
-
Brother MFC-J200
Brotherjev MFC-J200 je preprosta večopravilna brizgalna naprava, ki obsega tudi faks. Kot smo pri Brotherju vajeni, je razmeroma kompaktna, sploh po višini je presenetljivo nizka, kljub temu pa ima dodan majhen podajalnik za papir, ki se lahko ob neuporabi pospravi v pokrov. Spodaj je kaseta za papir, vanjo lahko pospravimo do sto listov, nad njo se na pladnju nabere do petdeset potiskanih listov. Pladenj lahko ob neuporabi pospravimo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
- Jasmin Avdić
- Jože Bajt
- Katja Benevol Gabrijelčič
- Tadej Beravs
- Igor Bizjak
- Sašo Čepon
- Zoran Čertanc
- Žiga Četrtič
- Davor Damjanić
- Vladimir Djurdjič
- Bogdan Dugonik
- Tomaž Dvojmoč
- Andrej Erzetič
- Gašper Fele -Polž
- Maja Ferle
- Gašper Forjanič
- Jure Forstnerič
- Primož Gabrijelčič
- Peter Gedei
- Matjaž Gerčar
- Igor Gorjanc
- Matic Gselman
- Blaž Hafner
- Igor Harb
- Marko Hölbl
- Boris Horvat
- Jernej Horvat
- Matjaž Horvat
- Miha Horvat
- Dare Hriberšek
- Grega Humar
- Gregor Humar
- Matej Huš
- Esad Jakupović
- Aljoša Jerman Blažič
- Matjaž Jeruc
- Dalibor Jovanović
- Marko Juvančič
- Dušan Kastelic
- Aleš Kermauner
- Brian King
- Luka Klančar
- Matjaž Klančar
- David Klasinc
- Tilen Knaus
- Peter Kobe
- Žiga Kobše
- Žiga Kokalj
- Marko Kovač
- Jurij Kristan
- Luka Kropivnik
- Matej Lekše
- Peter Lombar
- Mitja Mali
- Arnold Marko
- Benjamin Martinčič
- Damjan Matičič
- Mitja Mavsar
- Uroš Mesojedec
- Damir Odlak
- Alan Orlič
- Krištof Oštir
- Mihael Pajžlar
- Gregor Papež
- Nikolaj Pečenko
- Jernej Pečjak
- Jurij Pečjak
- Matevž Pesek
- Sergej Rinc
- Vlado Robar
- Gorazd Ropoša
- Gregor Ropoša
- Matjaž Ropret
- Simon Ručigaj
- Domen Savič
- Tomaž Savodnik
- Blaž Seliškar
- Robert Sraka
- Miha Srebrnjak
- Klemen Stepišnik
- Edi Strosar
- Boris Šavc
- Peter Šepetavc
- Grega Šimenc
- Janez Šinkovec
- Uroš Škrjanc
- Matej Šmid
- Tomica Šuljić
- Mladen Tomaško
- Anže Tomić
- Vladimir Torov
- Andrej Troha
- Janez Urevc
- Miran Varga
- Simon Peter Vavpotič
- Žiga Veber
- David Vidmar
- Sašo Vozel
- Mario Zec
- Dušan Zupančič
- Matic Zupančič
- Igor Žbül