Ko so nam iz Brotherja prinesli na preizkus tiskalnika DCP-J100 in DCP-J105, smo se nekoliko čudili, saj sta povsem enaka, le podrobnejše branje specifikacij (ali ogled škatle) razkrije, da je DCP-J105 dodan tudi brezžični omrežni vmesnik. Tako smo v praksi preizkusili le model DCP-J100, a velja vse popolnoma enako tudi za malenkost dražjega brata.
Pred časom smo opisali zanimiv Brotherjev brizgalni tiskalnik, ki zmore tiskati s hitrostjo sto strani na minuto, a le črno-belo. Ena izmed poglavitnih lastnosti tega tiskalnika je tiskalna glava, ki pokriva celotno širino lista A4. Na preizkus smo dobili še HPjev Officejet Pro X576DW, ki ima prav tako glavo, ki pokrije ves list.
Zadnje čase se zdi, da večina prenosnikov, ki jih preizkusimo, spada v skupino ultrabookov – to so seveda najzanimivejši modeli, ki jih tudi izdelovalci najbolj ponujajo. Sem spada tudi Fujitsujev Lifebook S904, čeprav se že malo težje uvrsti med ultrabooke, oziroma je med težjimi in debelejšimi. Oblikovno sledi drugim prenosnikom serije Lifebook. Gre za enostaven, eleganten poslovni prenosnik s črnim pokrovom in srebrno notranjostjo. Ohišje je iz kakovostne plastike, tudi tečaji dajejo soliden občutek.
Fujitsu nam je ta mesec poslal na preizkus tri prenosnike, ki so sicer vsi razmeroma lahki in tanki (se uvrščajo v segment t. i. ultrabookov), a imajo vsak svoj značaj. Med njimi je model U904 po eni strani najbolj navaden ultrabook, ima pa tudi izstopajočo lastnost. To je izredno tanek (1,6 cm) in eleganten prenosnik, katerega ohišje je iz zelo kakovostne plastike in daje dober občutek trdnosti, na videz pa je preprosto in zadržano.
Priznajmo si, nezaželene pošte, saj veste, reklam za Viagro in podobnega, je vedno manj. Toda še vedno ne moremo ubežati temu, da je obramba pred tem zlom nujna, drugače se legitimna sporočila še vedno utopijo med nezaželenimi.
Če v imenu Koofr slišite slovenski prizvok, imate popolnoma prav. Gre za slovensko oblačno shrambo podatkov, ki jo razvija istoimensko podjetje, ki je izšlo iz podjetja Xlab. Lani so zmagali na vseslovenskem tekmovanju Start:up, zato od izdelka zelo veliko pričakujemo.
V Applu so zelo ponosni na svoje pisarniške programe za tablico iPad. Pravijo, da lepšega programskega izdelka v mobilnem svetu ni. Ko na iPadu prvič poženemo dolgo pričakovano Microsoftovo Pisarno, vidimo, da Applova trditev ne drži več.
Brezplačna narava operacijskega sistema Android žal povzroča, da se ta kup kode znajde na napravah, kjer nima kaj iskati. Monitor sicer ni najbolj nenavadno mesto za mobilni operacijski sistem, a tudi ravno samoumevno ni.
Samsung je izdelal že toliko tablic z operacijskim sistemom Android, da jim je težko slediti. Zdaj je vse skupaj še bolj zapletel z linijo Pro, ki naj bi bolj ugajala tistim, ki na tablicah »delajo«.
Ko smo pred kratkim delali tehnološki povzetek lanskega leta, smo za Samsungovo uro Galaxy Gear zapisali, da je najbolj neuporabna novost leta. Tokrat smo preizkusili njeno naslednico, Gear 2 Neo.
Se spomnite komentarjev, ki zadnje čase vzniknejo ob vsakem novem iPhonu? »Nič novega, enak kot stari model, dolgčas.« Tako bomo počasi začeli govoriti tudi za telefone z Androidom, tudi za Samsungove Galaksije. Tudi za novi model Galaxy S5. Kar seveda ne preseneča.
Za podjetjem OCZ Technology so burni meseci in pred njim tudi. Najprej je podjetje objavilo stečaj, nato pa še prevzem s strani Toshibe. Nič ne de, verjamemo, da bodo Japonci prepoznavno blagovno znamko ohranili tudi v prihodnje, saj jim bo močno v pomoč pri prodaji pogonov SSD. In za prodajo se, vsaj sodeč po zadnjem preizkušenem modelu – Vector 150, res ni bati.
Nikon S32 je aparat zelo zanimive zasnove, saj ponuja za ceno manj kot sto evrov pravi vodotesen fotoaparat, ki ga lahko vržemo ob tla z višine, ki je nad glavo iztegnjena otroška roka do prve polovice devetletke ne preseže. Za povrh omogoča zajemanje videa pri polni visoki ločljivosti in ga je nadvse enostavno uporabljati, razen izklopa bliskavice pa ne omogoča nikakršnih pravih fotografskih prilagoditev, le izbiro scenskega načina.
Nikonov L330 je fotoaparat presežnikov v svojo smer, pa čeprav tokrat ne govorimo o najvišji fotografski kakovosti v svojem razredu, niti o izdatnih ročnih nastavitvah (prej nasprotno). Res je, da zuma ni malo, a ga kljub temu ni mogoče neposredno primerjati praktično z nobenim izmed priljubljenih tovrstnih »konkurentov«. Njegova posebnost je to, da ne predstavlja neposredne konkurence Canonovi zmogljivejši vrsti modelov SX, niti tisti ugodnejši, saj prihaja nasproti kupcem, ki želijo zares enostaven aparat, ki dobro sede v roke in je obenem optično zmogljiv. Poleg tega je danes tudi eden redkih, ki niso opremljeni z litijevim akumulatorjem, saj sprejme štiri baterije vrste AA. Seveda lahko uporabimo tudi akumulatorske, a manj vestni bodo cenili, da jih lahko nadomestijo s klasičnimi, kadar pozabijo napolniti prve.
Gre za Nikonov klasični optično ultraprilagodljiv aparat, ki ima zmogljivo tipalo CMOS zadnje generacije in celotno paleto ročnih nastavitev. Skratka, gre za konkurenta najzmogljivejšim modelom, ki optično ne naskakuje več prestola, saj so razpon njegovega objektiva pri Canonu že prehiteli. V ta namen ima Nikon po novem zmogljivejše orožje z oznako P600, tokrat preizkušeni aparat pa je tako druga najboljša hišna razpoložljivost tega razreda, ki ji ne manjka pravzaprav nič.
Tudi model L830 sodi, podobno kot nižje uvrščeni L330, v nekoliko neznan razred velikih kompaktnih aparatov z izjemnim optičnim razponom objektiva in zelo malo možnostmi prilagajanja nastavitev. Tokrat je aparat še nekoliko večji in bolje obdan z gumo, zato lepše sedi v rokah, dodan pa je ščepec možnosti več kot pri manjšem bratu. Tudi L830 je opremljen s klasičnimi baterijami vrste AA in zna izkoristiti možnosti pomnilniških kartic Eye-Fi.
Nikon D4s je novi paradni konj Nikonove ponudbe zrcalnorefleksnih fotoaparatov, glavne novosti pa se skrivajo predvsem v notranjosti ohišja, kjer kraljuje na novo razvito tipalo polnega formata, ki postreže z enako ločljivostjo kot predhodnik v modelu D4. Med glavne novosti spada še programsko dodelano ostrenje, podprto z novim procesorjem Expeed 4, majhnih popravkov pa je toliko, da jih v kratkem opisu ni mogoče omeniti.
Odkar so nova Okna s svojim uporabniškim vmesnikom Metro zaslone na dotik približala tudi prenosnim računalnikom, se izdelovalci na vse pretrge trudijo narediti prenosnik, ki bi lahko deloval tudi kot tablica. Ovira, ki uniči uporabnost vseh teh naprav, je ponavadi tečaj, ki drži zaslon s tipkovniškim delom, saj do zdaj še nikomur ni uspelo narediti takega sistema, ki bi zdržala pritiske na zaslon.
Pred nekaj leti so svoj bežen trenutek slave doživeli netbooki – majhni, prenosljivi prenosniki nizkih zmogljivosti in hkrati nizkih cen. Prav nanje nas je spomnil Lenovov Yoga 11s – seveda s kar nekaj izboljšavami. Najpomembnejša je seveda možnost, da lahko prenosnik spremenimo v tablico. Pri tem se zaslon na tečajih obrne povsem naokoli, tako da imamo na spodnji strani tipkovnico (ta se pri tem samodejno izklopi).
Pred nekaj leti so v Lenovu predstavili poslovni prenosnik Thinkpad X1, namenjen zahtevnim uporabnikom, ki so potrebovali zmogljiv in trpežen, pa kljub temu lahek prenosnik. Kasneje mu je sledil naslednik z dodatnim imenom Carbon, ki je bil še lažji, še tanjši in še zmogljivejši, v začetku letošnjega leta pa so prenovili tudi tega, a je ime prenosnika ostalo enako.
Hitra rast IT okolij, virtualizacija in vse več različnih sistemov postaja prava mora za sistemske upravitelje, saj se kar naenkrat nakopiči kup stvari, na katere je treba biti pozoren, jih nadzirati, vzdrževati, posodabljati in, ne nazadnje, upravljati.
Ko smo februarja primerjali storitve za oblačno hrambo podatkov, smo za las zgrešili Mego. Januarja je praznovala prvo obletnico, a je bila še v beta različici. Šele konec meseca so izdali odjemalca za Windows, Linux in Mac OS X pa nanj še vedno čakata. Aplikacije za Android, iOS in BlackBerry so že izšle.
Kobo in Amazon sta e-bralnik z vgrajeno lučjo pod zaslonom spravila do kupcev že lani. Ta kos tehnologije se je, tako kot vse inovacije, zdaj preselil še k manj znanim izdelovalcem. To v prevodu pomeni, da so ga osvojile tudi anonimne kitajske tovarne.
Ekosistem, ki je zrasel na plodni zemlji brezplačnega Googlovega ekosistema, vedno znova preseneča z novimi modeli telefonov. Zadnje čase so v modi takšni z večjimi zasloni, ki so jih zdaj začeli izdelovati tudi manj uveljavljeni izdelovalci.
Mini vmesnik z vezjem ELM327 omogoča, da se prek mobilne naprave ali računalnika povežemo z elektroniko domačega avtomobila. Tako lahko vidimo precej več podatkov, kot jih ponujajo merilniki, ki so na voljo vozniku, dobimo pa tudi dostop do diagnostike, ki je sicer dostopna le mehanikom.
Ko v zadnjih nekaj letih pogovor nanese na Applove naprave, gre večinoma za majhne, prenosne naprave, predvsem iPhone in iPade. Če se že pogovarjamo o računalnikih, pa večina uporabnikov najprej pomisli na prenosnike te znamke. Po dolgem času se spet govori tudi o Applovih namiznih računalnikih.
LG zaenkrat caplja za Samsungom in drugimi izdelovalci androidnih telefonov. Razen zadnjih dveh Nexusov niso naredili nobenega telefona, ki bi nas zares prepričal. Tokrat so stavili na krivino.
Nikon je predstavil nov vstopni model, ki bo nadomestil D3200, ki je kar nekaj časa kraljeval med vstopnimi modeli DSLR.
Canon je pred leti prvi postregel z aparatom polnega formata, ki je kmalu postal dostopen širšemu krogu uporabnikov. EOS 5D je takrat postregel s klasičnim ohišjem brez stranskega držala in za tiste čase vrhunsko kakovostjo digitalne fotografije. Njegov naslednik MkII je pregovorno odličen še danes, osrednja težava aktualnega modela MkIII pa je predvsem cena, ki sega skoraj do treh tisočakov.
Kyocera-Mita M2535DN smo preizkusili ob boku večjega (in dražjega) modela FS-6525MFP, zato nam je deloval kot razmeroma majhen tiskalnik. V resnici zavzame kar nekaj prostora, namenjen pa je nekoliko manjšim pisarnam – največja priporočena mesečna obremenitev je 50.000 listov. Spet pa gre za večopravilno črno-belo napravo.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
